TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se odškodnina, ki jo mora tožena stranka plačati tožeči stranki, zniža za 289,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 8. 2012 do plačila in se tožbeni zahtevek v tem obsegu zavrne.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem ter nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Oba udeleženca prometne nesreče sta s svojo protipravno vožnjo prispevala k nastanku škode. Tožnik je kršil več prometnih pravil, saj je vozil prehitro, brez ustreznega vozniškega dovoljenja in pod takšnim vplivom alkohola, da so bile njegove vozniške sposobnosti znatno okrnjene, kar se je odrazilo z zapoznelim odzivom na nevarno prometno situacijo in nato preveč sunkovitim zaviranjem, ki je povzročilo tožnikov padec. Nasprotno je toženkin zavarovanec kršil eno samo prometno pravilo, ko se pri vključevanju v promet s stranske ceste na prednostno cesto ni dovolj zanesljivo prepričal, ali to lahko varno stori. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je imela kršitev toženkinega zavarovanca, ki se je s težkim in slabo okretnim tovornim vozilom neprevidno vključeval v promet na prednostno cesto, vendarle večjo težo kot opisane tožnikove kršitve. Tako je pravilna porazdelitev odškodninske odgovornosti med oba udeleženca nezgode na način, da se tožniku pripiše 40%, toženkinemu zavarovancu pa 60% krivde za nastalo škodno posledico.

Ker škodo v obliki potnih stroškov v času zdravljenja krije obvezno zdravstveno zavarovanje, se prejemki iz tega naslova vštevajo v odškodnino. Tožnik bi povračilo teh stroškov moral uveljavljati pri zdravstveni zavarovalnici, od toženke pa bi smel zahtevati le morebiten presežek te škode.

Čeprav sodišče v uvodu sodbe ni upoštevalo zvišanja tožbenega zahtevka, ampak je navedlo še prvotno vrednost spora, ta pomanjkljivost ni mogla vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.