TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji druge toženke se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v II. in III. točki izreka v zvezi s III. in IV. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje ter v IV. točki izreka delno spremeni, tako spremenjena pa se v tem delu v celoti na novo glasi:

„II. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. in II. točki izreka delno spremeni tako, da je prva toženka dolžna tožeči stranki plačati 28.614,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 12. 2010 do plačila, v 15 dneh pod izvršbo. Višji zahtevek zoper prvo toženko se zavrne.

Pritožba tožeče stranke zoper III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje se zavrne in se v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožbi druge toženke zoper izrek o stroških postopka se ugodi in se IV. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „Tožeča stranka mora povrniti drugi toženki stroške postopka v znesku 1.125,45 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila. Tožeča stranka in prva toženka krijeta vsaka svoje stroške postopka.“

III. V ostalem se pritožbi tožeče stranke in prve toženke zavrneta in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

IV. Prva toženka mora povrniti tožeči stranki pritožbene stroške v znesku 774,37 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila.

Tožeča stranka mora drugi toženki povrniti pritožbene stroške v znesku 33,00 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Prva toženka krije sama svoje pritožbene stroške.“

II. Tožeča stranka mora drugi toženki povrniti stroške revizijskega postopka v znesku 1.869,82 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Pravno nepomembno je razlikovanje med objektivno in krivdno obliko odškodninske odgovornosti z vidika obveznosti druge toženke (zavarovalnice). Njena obveznost temelji na pogodbi o zavarovanju odgovornosti s prvo toženko. Tako je bistveno, katera tveganja sta pogodbenika vključila v zavarovalno pogodbo odgovornosti in katera tveganja sta na drugi strani morebiti izključila, saj šele preverjanje (iz)vključenosti posameznih rizikov omogoča preizkus utemeljenosti zahtevka zoper zavarovalnico.Ta torej odgovarja v prvi vrsti ne zato, ker bi bila "odškodninsko odgovorna" (objektivno ali subjektivno), temveč zaradi pogodbenega prevzema odgovornosti sklenitelja zavarovanja. Toženki sta imeli sklenjeno polico zavarovanja splošne odgovornosti. V njej sta se stranki dogovorili za 100 % kritje delodajalčeve odgovornosti, vendar je v splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti med klavzulami za dodatna kritja določeno, da zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov zaradi poškodovanja delavcev, do katerega pride zaradi opustitve uporabe predpisanih zaščitnih in varnostnih sredstev ter opreme, če se ugotovi, da ob uporabi le-teh do poškodovanja delavcev ne bi prišlo.

Sodišče pa je s pomočjo izvedenca za varnost in zdravje pri delu ugotovilo dolžnostno ravnanje prve toženke, ki bi morala tožniku pri uporabi pnevmatskega žebljalnika zapovedati in omogočiti uporabo zaščitnih očal.

Ob dejanski ugotovitvi, da bi uporaba zaščitnih očal (ki jih prva toženka ni omogočila) preprečila nastanek poškodbe, je podan dejanski stan izključitve kritja nastale škode iz splošnih pogojev zavarovanja odgovornosti in je posledično zahtevek tožnika zoper zavarovalnico neutemeljen.