TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Obseg neskladne gradnje je bil ugotovljen že s pravnomočno inšpekcijsko odločbo, revident pa svoja vprašanja navezuje na obstoj okoliščine (to je, da naj bi bil del dvoetažne kleti zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem), na katero izpodbijana odločitev, ki temelji na s pravnomočno odločbo že ugotovljenem obsegu neskladne gradnje, ni oprta. Zato ta vprašanja za odločitev v tej zadevi niso pomembna. S tem pa pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Da bi bila izkazana neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje oziroma odstop od prakse, bi moral revident v skladu s svojim trditvenim in dokaznim bremenom najprej natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, s katerimi utemeljuje odstop, in zatrjevano odstopanje utemeljiti. Revident tega ni storil, zato tudi ta pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Z izpodbijanim aktom je revidentu naloženo, da vzpostavi zakonito stanje, to je stanje po gradbenem dovoljenju, ki pa ne določa tega, kar revident uveljavlja kot hude posledice. Posledice, ki jih navaja zato niso posledice izpodbijanega akta (lahko nastanejo le kot posledica revidentovega nezakonitega ravnanja). Zato revident uveljavljenega pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.