Nalaganje dokumenta...
Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 22-902/2010, stran 2701 DATUM OBJAVE: 19.3.2010
VELJAVNOST: od 3.4.2010 / UPORABA: od 3.4.2010
RS 22-902/2010
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 13.8.2016 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.
902. Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah
Na podlagi četrtega odstavka 59. člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/03, 16/07 – odl. US, 102/07, 96/08 – odl. US in 41/09) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah
o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta uredba določa način organiziranja službe varovanja, vsebino načrta varovanja in kazenske določbe za zavezance, ki morajo v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja, zagotoviti varovanje javnih prireditev v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1.
zavezanci so subjekti iz 12.a člena Zakona o javnih zbiranjih;
2.
načrt varovanja je dokument zavezanca, ki določa način in obseg fizičnega ali fizičnega in tehničnega varovanja javnih prireditev;
3.
ocena stopnje tveganja je ocena nevarnosti, da bi na javni prireditvi prišlo do hujše kršitve reda, pri kateri je udeleženo večje število oseb, ali do ogrožanja javnega reda, do nasilja oziroma splošnega nereda in s tem do ogrožanja varnosti ljudi in premoženja oziroma ogrožanja javnega prometa ter je podlaga za izdelavo načrta varovanja;
4.
varovano območje so prostori, objekti in njihova bližnja okolica ali območja in parkirne površine, ki so potrebni za izvedbo javne prireditve, s katerimi razpolaga in na njih v času prireditve vzdržuje red organizator;
5.
videonadzor predstavljajo funkcijsko povezana specialna tehnična sredstva, ki s sprejemanjem, prenašanjem, obdelavami, arhiviranjem in prikazi sprejetih slik omogočajo vizualno opazovanje in nadzor ter kasnejše analize dogajanja na varovanem območju, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Za videonadzor se uporabljajo visoko resolucijske kamere z najmanj 520 linijami horizontalne resolucije. Gostota posnetkov je najmanj štiri (4) posnetke na vsako kamero na sekundo. Kakovost posnetkov mora biti najmanj D1 (720 x 576 točk) ali enakovreden drug format.
II. VZPOSTAVITEV IN PRENEHANJE SLUŽBE VAROVANJA
3. člen
(organiziranost)
(1)
Zavezanec mora vzpostaviti in zagotavljati službo varovanja.
(2)
Zagotavljanje službe varovanja zajema izdelavo ocene tveganja, načrta varovanja in redno izvajanje fizičnega ali fizičnega in tehničnega varovanja javnih prireditev na podlagi izdelanega načrta.
(3)
Izdelavo načrta varovanja in izvajanje fizičnega ali fizičnega in tehničnega varovanja lahko zavezanec odda le subjektu iz 3. člena Zakona o zasebnem varovanju (v nadaljnjem besedilu: zakon) ali organizira lastno varnostno službo v skladu z določbami zakona.
(4)
Medsebojna razmerja, pravice in obveznosti med zavezancem in izvajalcem službe varovanja iz 3. člena zakona se opredeli s pogodbo.
(5)
Oceno stopnje tveganja, načrt varovanja in pogodbo, sklenjeno z izvajalcem, morajo zavezanci hraniti na varovanem območju ali v objektu, kjer se izvajajo javne prireditve.
4. člen
(prenehanje službe varovanja)
(1)
Obveznost zagotavljanja službe varovanja preneha, če zavezanec preneha opravljati dejavnost.
(2)
V primeru iz prejšnjega odstavka mora zavezanec v roku petih dni po prenehanju opravljanja dejavnosti iz 1. točke 2. člena te uredbe pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
III. DOKUMENTI VAROVANJA
5. člen
(ocena stopnje tveganja)
(1)
Ocena stopnje tveganja se izdela ob upoštevanju narave in programa prireditve, prireditvenega prostora, števila in strukture udeležencev, trajanja prireditve ter drugih okoliščin, ki vplivajo na zagotavljanje varnosti.
(2)
Stopnja tveganja je nizka, če glede na okoliščine iz prejšnjega odstavka in dosedanje izkušnje pri izvedbi prireditev ni pričakovati hujših kršitev reda. Stopnja tveganja je srednja, če je glede na okoliščine in dosedanje izkušnje mogoče pričakovati hujše kršitve reda posameznikov. Stopnja tveganja je visoka, če je glede na okoliščine in dosedanje izkušnje mogoče pričakovati hujše kršitve reda, pri katerih je udeleženo večje število oseb, ali kršitev javnega reda ali ogrožanja varnosti ljudi ali premoženja ali varnosti javnega prometa.
(3)
Izdelovalec pri pripravi ocene stopnje tveganja sodeluje z zavezancem, s policijo, občinskim redarstvom in lokalno skupnostjo. Policija mu nudi podatke o prekrških, kaznivih dejanjih in drugih varnostnih dogodkih na območju.
(4)
Ocena stopnje tveganja je podlaga za določitev načina in obsega fizičnega ali fizičnega in tehničnega varovanja javne prireditve v načrtu varovanja.
6. člen
(načrt varovanja)
(1)
Zavezanci morajo imeti, na podlagi ocene stopnje tveganja, izdelan načrt varovanja, ki vsebuje naslednje elemente:
–
opis varovanega objekta in območja;
–
skico varovanega objekta in območja v merilu 1:500;
–
skice fizičnega in tehničnega varovanja varovanega objekta in območja;
–
organizacijo službe varovanja v varovanem objektu in območju;
–
način izvedbe fizičnega varovanja;
–
načrt uporabe zvez;
–
naloge in postopke službe varovanja;