TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Neutemeljeni so očitki o obstoju sporazuma glede dovozne poti (na sedanjih parcelah 253/8 in 252/2). Sodišče je natančne in izčrpne razloge podalo v 32. do 39. točki obrazložitve. Predstavniki uporabnikov stavb so se strinjali z rešitvijo glede dovozne poti do vseh treh stavb, predvideno v lokacijski dokumentaciji v zvezi s prenovo hiše na A. ulica 3. Pritožbeno stališče, da so se dogovorili le o parcelaciji, nima opore v listinah, na katere se je oprlo sodišče prve stopnje. S strani uporabnikov vseh treh stavb (tedanjih imetnikov pravice uporabe) je bilo v isti listini dano dovoljenje za izvedbo vknjižbe na parc. št. 252 in 253, a tudi soglasje z dovozno potjo, predvideno v lokacijski dokumentaciji. Ugotovitvam, da je soglašal s parcelacijo in da je tudi kasnejša dokumentacija v zvezi z gradnjo stavbe 282 vključevala isto dostopno pot, pritožnik ne oporeka. Na pritožničino pobudo izvedena kasnejša združitev parcel 253/1, 253/2 in 253/3 sama za sebe ne potrjuje, da parcelacija, izvedena v postopku pridobivanja dovoljenj za prenovo stavbe 282, ni zaživela. Glede na to, da etažnim lastnikom stavbe 281 niso odvzeta upravičenja v zvezi z uporabo dostopne poti, so pritožbene navedbe o tem, da so jo vedno uporabljali, nepomembne. Ugotovitev, da so jo ves čas uporabljali tudi lastniki stavb 282 in 466, pa temelji na izčrpni oceni izpovedb vseh zaslišanih v postopku, tako da s pritožbenim izpostavljanjem posameznih delov izpovedb posameznih izmed zaslišanih ni vzbujen dvom o njeni pravilnosti.

Uporaba zemljišča za parkiranje je resda indic v prid ugotovitvi, da gre za pripadajoče zemljišče, a sama po sebi ne zadostuje za tako sklepanje. Sodišče prve stopnje je ugotovitve v zvezi s parkiranjem pravilno ovrednotilo v luči ugotovitev o vsebini listin, povezanih z gradnjo. Nenazadnje je bilo ugotovljeno, da so uporabniki stavbe 281 sicer parkirali na zemljišču, ki po izpodbijani odločbi pripada k stavbi 282, a hkrati tudi, da tega zemljišča niso šteli kot svojega. Potreba po prostoru za parkiranje ni zadostna podlaga za zaključek, da gre za (skupno) pripadajoče zemljišče.