ZDR – Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) |...

696. Zakon o delovnih razmerjih

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije

UK AZ
o razglasitvi zakona o delovnih razmerjih

Razglaša se zakon o delovnih razmerjih, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 29. marca 1990, v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na seji dne 29. marca 1990.

Št. 0100-242/90

Ljubljana, dne 29. marca 1990.

Predsednik Janez Stanovnik 1. r.

ZAKON
o delovnih razmerjih

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Delovna razmerja delavcev, ki delajo pri organizacijah in delodajalcih v Republiki Sloveniji, se urejajo v skladu z ratificiranimi mednarodnimi konvencijami, zakonom o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon), tem zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom.

Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za delovna razmerja delavcev v organizacijah, ki opravljajo zadeve ali dejavnosti posebnega družbenega pomena, in za delovna razmerja delavcev v organih družbenopolitičnih skupnosti, organih družbenih skupnosti, družbenih službah, v družbeno-političnih organizacijah, družbenih organizacijah in društvih, če s posebnim zakonom ni drugače določeno.

2. člen

V času od vpisa organizacije v sodni register do konstituiranja organov ureja delovna razmerja ter odloča o sklenitvi prenehanju delovnega razmerja delavcev in o njihovih pravicah, obveznostih in odgovornostih organ, ki opravlja poslovodno funkcijo, če ni s kolektivno pogodbo drugače določeno.

3. člen

Pri odločanju o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja mora pristojni organ v organizaciji v postopku omogočiti udeležbo sindikata.

4. člen

Poslovodni organ lahko pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih delavcev, ki ga ima po zveznem zakonu in tem zakonu v skladu s kolektivno pogodbo, prenese na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

V organizacijah z manj kot 50 delavci se lahko s statutom ali pravili določi, da o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja ter o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev odloča poslovodni organ, v postopku varstva pravic pa vsi delavci, oziroma organ, določen s statutom ali pravili.

5. člen

Sindikalnemu poverjeniku mora organizacija oziroma delodajalec zagotoviti pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalnih dejavnosti, s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev. Sindikalni poverjenik mora opravljati sindikalno dejavnost na način, ki ne bo zmanjševal učinkovitosti poslovanja organizacije oziroma delodajalca.

Pogoje za delovanje sindikalnega poverjenika iz prvega odstavka tega člena vključno z višino nadomestila osebnega dohodka določa kolektivna pogodba.

Sindikalnega poverjenika v času trajanja njegove funkcije kot tudi po njenem preteku, v roku določenem s kolektivno pogodbo zaradi sindikalne dejavnosti, brez soglasja sindikata ni mogoče:

-

prerazporediti na drugo delovno mesto, v drugo organizacijo ali k drugemu delodajalcu,

-

uvrstiti med presežke delavcev,

-

ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden ali podrejen položaj.

Sindikalnemu poverjeniku zaradi sindikalne dejavnosti tudi ni mogoče znižati osebnega dohodka in proti njemu začeti disciplinskega ali odškodninskega postopka.

II. SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA

6. člen

Za vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, določeno kot poseben pogoj za opravljanje dela, se šteje javno veljavna strokovna izobrazba, izpopolnitev strokovne izobrazbe oziroma usposobljenost po vzgojnoizobraževalnih programih, ki so oblikovani v skladu z zakonom, ter usposobljenost, ki se izkazuje z javno listino.

Za znanje in zmožnost kot posebni pogoj za opravljanje dela se šteje izpopolnitev oziroma usposobitev po programih, ki jih izvajajo delavci v organizacijah in skupnostih za svoje potrebe in potrebe drugih organizacij in skupnosti, ter psihofizične, delovne ter druge sposobnosti, ki so potrebne za opravljanje določenega dela.

Za delavce, ki opravljajo neposredno delo s strankami, je obvezno znanje slovenskega jezika.

7. člen

Med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme za svoj ali tuj račun opravljati del in sklepati poslov, ki sodijo v delovno področje ali dejavnost organizacije oziroma delodajalca, če bi to lahko vplivalo na interese organizacije oziroma delodajalca.

Delavec, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, stori hujšo kršitev delovne obveznosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.

Organizacija oziroma delodajalec lahko zahteva povrnitev škode, nastale z delavčevim ravnanjem.

Delavec in organizacija oziroma delavec in delodajalec se posebej dogovorita o medsebojnih pravicah in obveznostih po prenehanju delovnega razmerja v zvezi z izkoriščanjem tehničnih, proizvodnih in poslovnih znanj ter poslovnih zvez, pridobljenih z delom ali v zvezi z delom v organizaciji oziroma pri delodajalcu.

Delavec in organizacija oziroma delavec in delodajalec se lahko dogovorita, da v primeru, če delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom pridobiva znanja iz prejšnjega odstavka in mu preneha delovno razmerje po njegovi volji ali krivdi, v roku največ dveh let po prenehanju delovnega razmerja brez soglasja organizacije oziroma delodajalca, ne sme:

-

ustanavljati podjetja ali začeti opravljati samostojne dejavnosti z enako ali podobno dejavnostjo, ki jo ima organizacija oziroma delodajalec, če bi uporaba teh znanj pomenila za organizacijo oziroma za delodajalca konkurenco;

-

skleniti delovnega razmerja, pogodbe o delu ali pogodbe o avtorskem delu v drugi organizaciji oziroma pri drugem delodajalcu, ki se ukvarja z enako dejavnostjo, če bi to za organizacijo oziroma delodajalca pomenilo konkurenco.

Če posameznik ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, je organizaciji oziroma delodajalcu dolžan nadomestiti škodo, ki se, če je ni mogoče določiti natančno, odredi v pavšalnem znesku, določenem s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom.

8. člen

Kdor želi skleniti delovno razmerje, se mora prijaviti na objavo oziroma razpis v roku, ki ne sme biti krajši od osmih dni, in na način, ki mora biti objavljen.

Za javno objavo se šteje tudi objava v uradnih prostorih zavoda za zaposlovanje.

Rok za prijavo začne teči z dnem objave prostega delovnega mesta preko zavoda za zaposlovanje.

Rok za prijavo na razpis začne teči z dnem zadnje objave razpisa v sredstvih javnega obveščanja.

9. člen

Izjemoma se lahko sklene delovno razmerje brez objave oziroma razpisa v naslednjih primerih:

-

če gre za izpolnjevanje obveznosti organizacije oziroma delodajalca iz naslova štipendiranja,

-

če gre za opravljanje nalog, ki po svoji naravi trajajo največ 60 dni,

-

če gre za nadomestitev začasno odsotnega delavca,

-

če gre za voljene ali imenovane delavce, za katere tako določa poseben zakon,

-

če gre za občana, ki v skladu s pogoji, določenimi s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom, vlaga svoja sredstva v organizaciji oziroma pri delodajalcu zaradi sklenitve delovnega razmerja,

-

če gre za sklenitev delovnega razmerja v drugi organizaciji ali pri delodajalcu v skladu s 15., 19., 20. in 21. členom zveznega zakona,

-

če gre za nezaposleno invalidno osebo,

-

če gre za poslovodne organe v mešanih in zasebnih podjetjih,

-

če gre za delavce, ki opravljajo strokovno delo na podlagi pogodbe o poslovno-tehničnem sodelovanju s tujim partnerjem o proizvodni kooperaciji, o prenosu tehnologije in o tujih vlaganjih,

-

v drugih primerih, določenih z zakonom.

10. člen

Pri sklenitvi delovnega razmerja ima prednost nezaposlena invalidna oseba, če izpolnjuje splošne in posebne pogoje za opravljanje dela.

Šteje se, da invalidna oseba izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, če je bila zanj usposobljena.

Organizacija oziroma delodajalec morata z obrazložitvijo obvestiti invalidno osebo o razlogih, zaradi katerih ni bila izbrana.

11. člen

Organizacija oziroma delodajalec in delavec skleneta pogodbo o zaposlitvi, s katero se v skladu s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom dogovorita o tistih pravicah in posebnostih, ki se nanašajo na delovno mesto, za katero delavec sklepa delovno razmerje.

12. člen

Delavec ne more začeti delati v organizaciji oziroma pri delodajalcu, če ni sklenil pogodbe o zaposlitvi.

Če delavec iz opravičenih razlogov ne začne delati določenega dne, se šteje, da je sklenil delovno razmerje.

Poslovodni organ začne delati z dnem, ki ga določi akt o imenovanju.

13. člen

Pogodbo o zaposlitvi za člana posadke ladje trgovske mornarice oziroma ribiške ladje predloži organizacija oziroma delodajalec v presojo zakonitosti in registracijo pristojnemu organu občine v osmih dneh od dneva sklenitve.

14. člen

Če nihče od prijavljenih kandidatov ni izbran, se postopek za izbiro ponovi.

Če nihče od prijavljenih kandidatov ni izbran, ker ne izpolnjuje pogojev za sklenitev delovnega razmerja, lahko za izbiro pristojni organ odloči, da se sklene delovno razmerje za določen čas, vendar največ za eno leto, z enim od prijavljenih kandidatov, če je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela.

15. člen

Delavec v delovnem razmerju ima delovno knjižico, ki je javna listina. Republiški upravni organ, pristojen za delo, izda podrobnejše predpise o vsebini delovne knjižice, o vpisovanju podatkov in o vodenju registra o izdanih delovnih knjižicah.

Poskusno delo

16. člen

V kolektivni pogodbi oziroma splošnemu aktu se določi trajanje poskusnega dela ter spremljanje in ocenjevanje uspešnosti tega dela.

Poskusno delo se lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela (bolezen ipd.).

Poskusno delo za člana posadke ladij trgovske mornarice dolge plovbe sme izjemoma trajati več kot šest mesecev, vendar le do povratka ladje v prvo jugoslovansko luko.

Delavec, ki meni, da mu predvideno delo ne ustreza lahko med poskusnim delom vsak čas izjavi, da ne želi več delati, s čimer mu preneha delovno razmerje z dnem, določenim s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom.

Delovno razmerje za določen čas

17. člen

Delovno razmerje za določen čas se lahko sklene:

-

če traja izvršitev dela po svoji naravi določen čas,

-

če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,

-

če gre za pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,

-

če je trajanje določenega dela vezano na programske opredelitve,

-

če se začasno poveča obseg dela,

-

če gre za izvedbo pripravljalnih del v novoustanovljenih organizacijah, zaradi uvedbe novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa oziroma zaradi usposabljanja delavcev,

-

če gre za opravljanje sezonskega dela,

-

če gre za delavca, ki sklene delovno razmerje zaradi usposabljanja in izpopolnjevanja za delo,

-

če gre za začasno popolnitev posadke trgovske ladje,

-

če se organizacija oziroma delodajalec vključi v postopek razreševanja zaposlitve presežkov delavcev drugih organizacij oziroma delodajalcev,

-

v drugih primerih, ki jih določa zakon oziroma v skladu z zakonom kolektivna pogodba oziroma splošni akt.

Delovno razmerje za določen čas preneha s pretekom časa, predvidenega za izvršitev dela, s pretekom določenega časa oziroma z dnem, ko se vrne odsotni delavec.

18. člen

Če se iz razlogov, ki so na strani organizacije oziroma delodajalca, sklene delovno razmerje za določen čas v nasprotju z zakonom ali če ostane delavec na delu tudi po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati, se šteje, da je delavec sklenil delovno razmerje za nedoločen čas.

Če se začasno odsotni delavec ne vrne na delo in mu delovno razmerje preneha oziroma če delo, za katero je bilo na temelju objave sklenjeno delovno razmerje za določen čas, izgubi naravo začasnosti, lahko delavec nadaljuje z delom v delovnem razmerju za nedoločen čas, če se tako sporazume z organizacijo oziroma delodajalcem.

Pripravništvo

19. člen

Pripravnik je vsak, ki prvič začne opravljati delo ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe z namenom, da se uvede in usposobi za samostojno opravljanje dela.

Pripravništvo lahko traja največ eno leto, če zakon ne določa drugače.

S kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom se določi trajanje in potek pripravništva ter program, vodstvo, način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

Trajanje pripravništva se podaljša za čas daljše opravičene odsotnosti z dela v skladu s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom, razen za čas letnega dopusta.

Ob koncu pripravništva opravi pripravnik izpit, ki je sestavni in zaključni del pripravništva in se opravlja praviloma pred iztekom pripravniške dobe.

20. člen

Volontersko pripravništvo se lahko opravlja v primerih, ko se strokovno usposobljenost za določen poklic lahko pridobi le v določenih strokovnih institucijah in organizacijah, le-te pa same nimajo potrebe po zaposlovanju novih delavcev ali v primerih, ko je pripravnik v organizacijo oziroma k delodajalcu napoten s strani zavoda za zaposlovanje.

Volontersko pripravništvo v organizacijah, ki opravljajo zadeve ali dejavnosti posebnega družbenega pomena, in v organih družbenopolitičnih skupnosti se lahko opravlja, če je to dovoljeno s posebnimi zakoni.

Razporejanje delavcev

21. člen

Delavec je lahko s svojo privolitvijo začasno, vendar najdlje za eno leto, razporejen na delo s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

Delavec je lahko s svojo privolitvijo razporejen začasno ali trajno na delovno mesto, za katero se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe.

22. člen

Delavec je dolžan opravljati delo na delovnem mestu, za katero se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe v primerih izjemnih okoliščin, določenih s kolektivno pogodbo oziroma s splošnim aktom, ko je mogoče z drugačno razporeditvijo delavcev na delo zagotoviti njihovo zaposlitev ter omogočiti nemoteno opravljanje dela, in sicer toliko časa, dokler trajajo take okoliščine.

Izjemne okoliščine so zlasti primeri višje sile, ki je nastopila ali se neposredno pričakuje (naravne ali druge nesreče, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje), reševanje človeških življenj in zdravja, nenaden kvar surovin ali materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa v organizaciji, in podobno.

Če je delavcu izrečen varstveni, varnostni ali vzgojni ukrep, zaradi katerega ne sme opravljati dela na delovnem mestu, na katerega je razporejen, je dolžan opravljati tudi delo, ki ne ustreza njegovi vrsti in stopnji strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, dokler taka prepoved traja.

23. člen

Sklep o razporeditvi delavca, za katerega se ugotovi, da nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen, oziroma ki ne dosega pričakovanih rezultatov dela, na drugo delovno mesto, ustrezno njegovemu znanju in zmožnostim, sprejme poslovodni organ oziroma delodajalec na podlagi dokumentiranega in strokovno utemeljenega predloga.

O prenehanju delovnega razmerja delavca iz prejšnjega odstavka odloča pristojni organ v organizaciji na predlog poslovodnega organa oziroma delodajalec po predhodni ugotovitvi, da v organizaciji oziroma pri delodajalcu ni drugega ustreznega dela za tega delavca.

Pristojni organ odloči o ugovoru zoper sklep o razporeditvi oziroma o prenehanju delovnega razmerja na podlagi ugotovitve komisije, ki jo sestavljajo člani, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica. V komisiji lahko sodelujejo tudi zunanji člani, če v organizaciji ni delavcev z ustrezno izobrazbo.

24. člen

V primeru začasne razporeditve po 20. členu zveznega zakona se organizaciji oziroma delodajalca sporazumeta, v kateri organizaciji oziroma pri katerem delodajalcu bo delavec v delovnem razmerju. Kolikor sklene delavec delovno razmerje za določen čas v organizaciji oziroma pri delodajalcu, kamor je razporejen, mu v njegovi organizaciji oziroma pri delodajalcu mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja razen tistih, za katere kolektivna pogodba oziroma splošni akt določa drugače.

25. člen

S kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom se lahko določijo primeri in pogoji, pod katerimi je mogoče razporediti delavca na delo iz kraja v kraj brez njegove privolitve.

Za razporeditev delavca iz kraja v kraj se ne šteje, če je dejavnost organizacije oziroma delodajalca takšne narave, da se pretežni del dejavnosti opravlja zunaj poslovnih prostorov organizacije oziroma delodajalca (promet in zveze, gradbeništvo, montažna dela ipd.), ali če gre za tehnološko povezano dejavnost, ki se opravlja zunaj sedeža organizacije oziroma delodajalca.

Delo na domu

26. člen

Organizacija oziroma delodajalec lahko organizira delo na domu, če narava dela to dopušča.

Kot delo na domu se lahko opravljajo le dela, ki sodijo v dejavnost organizacije oziroma delodajalca ali so z njo v neposredni zvezi.

27. člen

S kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom se določijo pogoji in način opravljanja dela na domu ter uveljavljanja pravic in obveznosti delavcev na domu.

Delovni čas pri opravljanju dela na domu se lahko določi na podlagi vnaprej opredeljene količine dela na časovno enoto.

28. člen

Organizacija oziroma delodajalec je dolžan voditi evidenco dela na domu ter o tem delu seznanjati pristojni organ inšpekcije dela.

Pristojni organ inšpekcije dela organizaciji oziroma delodajalcu prepove organiziranje dela na domu, če obstoja nevarnost, da postane delo na domu škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za njihovo okolico.

Republiški upravni organ, pristojen za delo, lahko določi dela, za katera je prepovedano organizirati delo na domu.

III. PRAVICE DELAVCEV, KATERIH DELO POSTANE V ORGANIZACIJI OZIROMA PRI DELODAJALCU NEPOTREBNO

29. člen

Če delavcem zaradi tehnoloških, organizacijskih in ekonomskih razlogov ali ukrepov družbenopolitične skupnosti začasno ni mogoče zagotoviti dela v organizaciji, se jim zagotovijo naslednje pravice:

-

pravico do prekvalifikacije ali dokvalifikacije za delo v organizaciji,

-

pravico do začasne razporeditve v drugo organizacijo oziroma k delodajalcu,

-

pravico do nadomestila osebnega dohodka za čas čakanja na delo v višini, določeni s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom, vendar najmanj v višini zajamčenega osebnega dohodka.

Organizacija oziroma delodajalec lahko iz razlogov, določenih v prejšnjem odstavku, začasno skrajša delovni čas zaposlenih delavcev, s pravico do ustreznega nadomestila osebnega dohodka.

30. člen

Presežek delavcev, ki iz razlogov, določenih s prejšnjim členom tega zakona postane trajen, ugotavlja organ, določen s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom.

Organ iz prejšnjega odstavka mora pred sprejemom odločitev o prenehanju potreb po delu delavcev ugotoviti, da ni možnosti razporeditve delavcev na druga delovna mesta, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, kot tudi ne možnosti dokvalifikacije in prekvalifikacije za delo na drugih delovnih mestih.

Organizacija je dolžna v odvisnosti od narave dejavnosti, razlogov in obsega prenehanja potreb po delu delavcev pravočasno, vendar najmanj en mesec pred nastopom prenehanja potreb po delu delavcev, obvestiti sindikat o prenehanju potreb po delu delavcev in ga seznaniti z razlogi za prenehanje ter s številom in kategorijami delavcev, ki bodo verjetno zajeti. Organizacija sprejme program razreševanja presežnih delavcev, pri pripravi katerega je dolžna zagotoviti sodelovanje sindikata.

31. člen

O postopku ugotavljanja prenehanja potreb po delu delavcev iz tehnoloških, organizacijskih in ekonomskih razlogov ali ukrepov družbenopolitične skupnosti mora organizacija v roku iz tretjega odstavka prejšnjega člena obvestiti zavod za zaposlovanje in pristojni organ družbenopolitične skupnosti.

32. člen

Za ugotovitev prenehanja potreb po delu delavcev po 30. členu tega zakona se upoštevajo zlasti naslednji kriteriji:

-

strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti,

-

delovne izkušnje,

-

delovna uspešnost,

-

delovna doba,

-

zdravstveno stanje (posledica poškodb pri delu ali poklicnih bolezni),

-

socialno stanje (število družinskih članov, zaposlenost družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranski poklic, opravljanje kmetijske dejavnosti, družbeništvo v zasebnih in mešanih podjetjih ipd.).

Začasna odsotnost z dela delavca zaradi bolezni ali izrabe porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka ne sme biti upoštevana kot kriterij za ugotavljanje presežka delavcev.

Kriteriji in merila za ugotavljanje presežkov delavcev, se podrobneje uredijo s kolektivno pogodbo oziroma s splošnim aktom.

33. člen

Delavcem, katerih delo ni več potrebno na podlagi kriterijev za ugotovitev prenehanja potreb po delu, se zagotovi ena od naslednjih pravic:

-

sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu na podlagi pisnega sporazuma pristojnih organov oziroma z delodajalcem za delo na delovnem mestu, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnosti,

-

pravico do prekvalifikacije ali dokvalifikacije za delo na drugem delovnem mestu v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu. Za čas dokvalifikacije ali prekvalifikacije ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini osebnega dohodka, določeni s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom, najmanj pa v višini zajamčenega osebnega dohodka,

-

dokup zavarovalne dobe zaradi uveljavitve pravice do upokojitve, vendar največ do pet let, v naslednjih primerih:

a)

delavcu, ki je dopolnil 35 let pokojninske dobe in delavki z dopolnjeno 30-letno pokojninsko dobo,

b)

delavcu, ki je dopolnil 60 let starosti in delavki s 55. letom starosti,

c)

delavcu - delovnemu invalidu II. in III. kategorije invalidnosti, ki se mu zaradi dopolnjene starosti ne zagotavlja pravica do prekvalifikacije ali dokvalifikacije oziroma pravica do dela z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, ali pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,

-

dokup zavarovalne dobe zaradi uveljavitve pravice do predčasne pokojnine, vendar največ do pet let, če delavec s tem soglaša (ženska stara 50 let in ima 25 let pokojninske dobe, moški star 55 let in ima 30 let pokojninske dobe), I

-

pravico do odpravnine, če se delavec s pristojnim organom organizacije oziroma delodajalcem pisno sporazume, da mu preneha delovno razmerje,

-

pravico do sklenitve delovnega razmerja s krajšim delovnim časom v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu s pravico do ustreznega denarnega nadomestila oziroma delne pokojnine,

-

pravico do sklenitve delovnega razmerja za določen čas v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu.

Obseg in način plačila prispevkov za dokup zavarovalne dobe iz tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka določa Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji.

34. člen

Delavec, ki je na podlagi prve alinee prvega odstavka prejšnjega člena sklenil delovno razmerje pri delodajalcu iz 120. člena tega zakona, ima pravico do vrnitve v organizacijo, če mu je pred pretekom dveh let prenehalo delovno razmerje brez njegove volje ali krivde.

V primeru iz prejšnjega odstavka ima delavec za čas do preteka dveh let od prenehanja delovnega razmerja v organizaciji možnost ponovnega uveljavljanja ene izmed pravic iz prejšnjega člena.

35. člen

Dokler se delavcu ne zagotovi ena izmed pravic iz prve do šeste alinee 33. člena tega zakona ter v primeru sedme alinee, če se delovno razmerje za določen čas izteče pred potekom dveletnega roka, vendar najdalj dve leti, ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini, določeni s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom. Nadomestilo osebnega dohodka ne sme biti nižje od zajamčenega osebnega dohodka.

Delavcu preneha delovno razmerje pred potekom roka dveh let tudi, če sklene delovno razmerje ali začne opravljati drugo dejavnost, za katero je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan.

Delavec, ki izpolnjuje polne pogoje za starostno pokojnino, ne more uveljavljati pravic iz 33. člena tega zakona in prvega odstavka tega člena.

36. člen

Sredstva za zagotavljanje pravic delavcev, katerih delo postane v organizaciji oziroma pri delodajalcu nepotrebno, se lahko zagotovijo iz sredstev za zaposlovanje v skladu s kriteriji določenimi s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

IV. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV

Delovni čas

37. člen

Delovni čas delavcev ne sme biti daljši od 42 ur v delovnem tednu (polni delovni čas).

Organizacija oziroma delodajalec lahko v skladu s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom uvede delovni čas, krajši od 42 ur na teden, vendar ne manj kot 36 ur na teden, če to zahtevajo oziroma omogočajo ekonomski razlogi: boljša izraba delovnih sredstev, podaljševanje obratovalnega časa, intenziviranje oziroma racionalizacija proizvodnje oziroma delovnega procesa in povečanje produktivnosti dela ipd.

Delovni čas, določen po prejšnjem odstavku, se šteje za polni delovni čas.

38. člen

Delavcem, ki opravljajo posebno težka, naporna in za zdravje škodljiva dela, se skladno s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom v organizaciji ali pri delodajalcu določi delovni čas krajši od 42 ur na teden pod pogojem, da skrajšanje delovnega časa pomeni zmanjševanje dnevne obremenitve delavca.

Postopek za določitev delovnega časa iz prejšnjega odstavka se začne na zahtevo delavcev, sindikata, inšpekcije dela ali sanitarne inšpekcije.