TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Med strankama ni sporno, da je znesek carine za leto 1993 v celoti povzet iz podatka tožnika (izhajajočega iz njegovih računalniških evidenc). Tožnik kot carinski zavezanec ima v postopku možnost dokazovati, da je svojo obveznost, izhajajočo iz določbe 50. člena CZ SFRJ (obveznost izvoza - razdolžitve po posameznih carinskih deklaracijah) izpolnil, vendar tožeča stranka niti v tožbi niti v pritožbi ni trdila niti ni ponudila nobenega dokaza, s katerim bi lahko dokazala, da je svojo prevzeto obveznost izvoza pod pogoji iz 50. člena CZ SFRJ in iz 5. člena Uredbe v celoti izpolnila oziroma, da je dejansko stanje glede izvoženega blaga drugačno od tistega, ki izhaja iz odločb prvostopnega organa in tožene stranke. Ob navedenem je po presoji sodišča pravilen zaključek tožene stranke, da so bile tožeči stranki utemeljeno obračunane carinske dajatve. Prvostopni organ, ki mu pritrjuje tožena stranka, je upošteval celoten izvoz, ki ga je tožnik realiziral, saj je pri obračunu carine izhajal iz podatkov tožnika za tiste avtomobile, ki so bili prodani v Sloveniji in za katere tudi tožnik ne navaja, da v Sloveniji niso bili prodani oziroma, da so bili izvoženi ali da uporabljeni podatki (normativi) o porabi uvoženega materiala ne držijo.