TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izreku pod I. in III.

r a z v e l j a v i ter v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sicer se pritožba tožene stranke zavrne kot neutemeljena in v nerazveljavljenem delu (točka II. sodbe) izpodbijana sodba p o t r d i .

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

 

Tu obrazložitev, da tožeča stranka ni pasivno legitimirana za uveljavljanje te terjatve, ker je lastnik poslovnega prostora Občina I. in ne tožeča stranka kot koncesionar, ne more držati. Položaj je povsem podoben položaj pri cesiji terjatve. Po 2. odst. 440. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) pa dolžnik lahko uveljavlja proti prevzemniku poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je zvedel za odstop. Položaj koncesionarja, torej tožeče stranke, je v konkretnem primeru podoben položaju prevzemnika pri cesiji terjatve, položaj Občine I. pa enak kot položaj odstopnika pri cesiji terjatve, tožena stranka pa nastopa kot dolžnik. Glede na to, da tožeča stranka zoper toženko iz naslova najemnine za poslovni prostor uveljavlja v svojem imenu tujo terjatev, to je terjatev Občine I., je upoštevajoč navedeno določilo 440. člena ZOR, tožena stranka upravičena tudi zoper tožečo stranko uveljavljati nasprotno terjatev iz naslova investicij za isti poslovni prostor, seveda le do zneska zahtevka iz tožbe.