TFL Vsebine / Revija Slovenska arbitražna praksa

Če bi dogajanje na področju razvoja arbitraže v letu 2015 opisala z eno besedo, bi se odločila za inovativnost. Marsikdo (vključno z nama) bi ob besedi inovativnost v povezavi z arbitražo, sprva privzdignil obrvi, saj v arbitraži na inovativnost običajno gledamo z določeno mero skepse. Kot ugotavljata vodji nedavne mednarodne raziskave »Improvements and Innovations in International Arbitration« (2015 International Arbitration Survey, School of International Arbitration, Queen Mary University of London), profesor Loukas Mistelis in Paul Friedland, so deležniki na vseh ravneh, zlasti pa institucije, ki strankam zagotavljajo storitve reševanja sporov, v zadnjem času pokazale veliko ambicioznost in inovativnost pri svojih prizadevanjih, da bi arbitražo bolj približali njenim uporabnikom. Z »zdravo mero skepse« in empirično podkrepljeno – kot se spodobi za takšno raziskavo – namreč ugotavljata, da inovacije v mednarodni arbitraži lahko štejemo za izboljšave šele, ko prestanejo preizkus v praksi, pri čemer pa je v mednarodni arbitraži (tudi zaradi njene zaupnosti in raznolikosti) notorično težko izmeriti utrip na terenu. V tem pogledu nam omenjena raziskava nudi dragocene informacije o tem, katere inovacije v arbitraži uporabniki dejansko pojmujejo tudi kot izboljšave.