TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in izpodbijana sodba s p r e m e n i tako, da je obtoženi K.G.

kriv,

ker je kot udeleženec v prometu s kršitvijo 1.odst. 116.čl. in 3.odst. 21.čl. Zakona o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzročil prometno nesrečo, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani, dejanje pa je imelo za posledico tudi smrt ene osebe s tem, da je dne 15.11.2003 ob 2.50 uri vozil osebni avto po glavni cesti II. reda št. 102, odseka 1040, iz smeri M. proti T., pod vplivom alkohola s koncentracijo alkohola v krvi najmanj 1.582 g/kg na premajhni oddaljenosti od desnega roba vozišča glede na vožnjo po klancu navzdol, bližajoči se ostri ovinek in nočni čas in je zaradi zmanjšanih sposobnosti za vožnjo kot posledico uživanja alkohola in vožnje preblizu desnemu robu, z vozilom trčil v rob pločnika ob desnem smernem vozišču, od tam je vozilo zaneslo v levo ter v kovinsko varovalno ograjo, jo prebilo in zgrmelo v strugo reke T., zaradi česar so njegovi sopotniki, in sicer P.P. utrpel prelom sedmega do enajstega rebra desno, izhod zraka in izliv krvi v desno stran prsnega koša, udarninsko rano na čelu, udarnino levega stegna, razpoko v ponvici desnega kolka in prelom desne sramnice, zaradi česar je bil nezmožen za vsakršno delo do 22.11.2003, v tem času je bilo tudi njegovo zdravje začasno hudo okvarjeno, P.A. pa prelom drugega do osmega rebra desno, udarnino glave in izliv krvi v desno strank plevralne votline, zaradi česar je bila njegova zmožnost za delo začasno znatno zmanjšana do 06.12.2003, v tem času je bilo tudi njegovo zdravje začasno znatno okvarjeno, I.G. pa je zaradi poškodb podaljšanja hrbtenjače in posledično njenih vitalnih delov na kraju umrl.

S tem je storil kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 2.odst. 325.čl. KZ in se mu po istem zakonskem določilu izreče kazen

1 (eno) leto zapora.

Obtoženca se oprosti plačila stroškov postopka iz 1. do 6.tč. 2.odst. 92.čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

 

Obtoženec torej na sam potek prometne nesreče to je gibanje vozila po prvotnem trku ob rob ceste ni imel vpliva, niti ga ni mogel predvideti, zaradi česar je ugotavljanje njegove kazenske odgovornosti na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje, nepravilno. V primeru kot je obravnavan, pa je storilčevo kazensko odgovornost potrebno ugotavljati le v odnosu do nastanka prometne nesreče, ne pa tudi do njenega poteka, ki kot rečeno, ne more biti predvidljiv. Zato okoliščina, da varovalna ograja ni ustrezala niti najnižjim standardom varovanja, na obstoj obtoženčeve kazenske odgovornosti nima nobenega vpliva temveč lahko predstavlja le okoliščino, ki se upošteva pri kazenski sankciji.