Spremembe in dopolnitve Statuta Fakultete za zdravstvo...

2771. Spremembe in dopolnitve Statuta Fakultete za zdravstvo Angele Boškin

Na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1 in 100/22 – ZSZUN) in Odloka o preoblikovanju samostojnega visokošolskega zavoda Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice v Fakulteto za zdravstvo Angele Boškin (Uradni list RS, št. 41/14, 80/16 in 69/19) je Senat Fakultete za zdravstvo Angele Boškin, po predhodno pridobljenem soglasju Občine Jesenice, št. 007-23/2023-2 z dne 19. 9. 2023, na 12. redni seji v študijskem letu 2022/2023, dne 21. 9. 2023 sprejel

S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E S T A T U T A
Fakultete za zdravstvo Angele Boškin

1. člen

V Statutu Fakultete za zdravstvo Angele Boškin (Uradni list RS, št. 2/20 – v nadaljevanju Statut) se dekan, prodekan, upravni odbor, senat, študentski svet, akademski zbor, tajnik in vse komisije senata pišejo z malo začetnico in brez kratice FZAB oziroma besedne zveze visokošolskega zavoda.

2. člen

V Statutu se v 13. členu doda nov odstavek:

»Dekan lahko za opravljanje posameznih opravil iz svoje pristojnosti pooblasti prodekane in tajnika.«

3. člen

V Statutu se v 15. členu besedilo: »V sklepu od začetka postopka« nadomesti z besedilom: »V sklepu o začetku postopka «.

4. člen

V Statutu se v 19. členu v sedmem odstavku spremeni prvi stavek tako, da se na novo glasi:

»Senat na podlagi poročila o izidu volitev na seji ugotovi rezultate volitev dekana in razglasi ime novega Dekana.«

5. člen

V Statutu se v 20. členu v zadnjem odstavku črta besedilo: »iz 8. člena tega Pravilnika«.

6. člen

V Statutu se v 24. členu v zadnjem odstavku besedna zveza »ena prodekan« nadomesti z besedno zvezo »en prodekan«.

7. člen

V Statutu se 26. člen spremeni tako, da se na novo glasi:

»26. člen

Prodekan za izobraževanje na študijskih programih prve stopnje je odgovoren za sistemsko ureditev vprašanj, ki se nanašajo na pedagoški proces in študente na študijskih programih prve stopnje, programih za izpopolnjevanje in za ostale oblike kontinuiranega profesionalnega podiplomskega izobraževanja, ter za urejanje tekoče problematike s teh področij.

Prodekan za izobraževanje na študijskih programih prve stopnje opravlja naslednje naloge:

-

organizira, usklajuje in spremlja izvajanje študijske dejavnosti ter vseh drugih oblik kontinuiranega profesionalnega dodiplomskega izobraževanja;

-

daje pobude za spremembe obstoječih in za pripravo novih študijskih programov;

-

usklajuje delo za pridobivanje akreditacij za nove študijske programe;

-

usklajuje delo kateder in organizacijskih enot s področja študijskih programov;

-

povezuje pedagoško, razvojno in raziskovalno delo na študijskih programih in pripravlja razvojne prioritete, ki izhajajo iz študijskih programov in potreb na področju akreditacije programov;

-

odgovarja za strokovno in razvojno učinkovitost visokošolskih učiteljev na študijskih programih;

-

usklajuje, načrtuje, izvaja in nenehno izboljšuje aktivnosti na področju celovitega obvladovanja sistema vodenja kakovosti na področju delovanja prodekana;

-

odgovarja za urejenost evidenc in pripravo postopkov za ponovno akreditacijo študijskih programov;

-

usklajuje in nadzira vključevanje gostujočih učiteljev in strokovnjakov iz zdravstva in širše v pedagoški proces;

-

usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov iz tujine v pedagoški proces na FZAB;

-

usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov na tujih visokošolskih zavodih v pedagoški proces v okviru mednarodnih izmenjav;

-

ustvarja povezave in mrežo na področju izvajanja študijske dejavnosti in razvojnega dela v RS in EU;

-

prevzema programsko odgovornost za izvedbo strokovnih in razvojnih dogodkov ter izobraževanje kliničnih mentorjev v učnih bazah;

-

opravlja strokovno delo v zvezi z izvrševanjem pravilnikov na področju študijske dejavnosti in drugega izobraževanja;

-

daje dekanu predloge v zvezi s študijsko odsotnostjo učiteljev in sodelavcev in opravljanjem pedagoškega in razvojnega dela zaposlenih ter njihovim kariernim razvojem;

-

sodeluje pri delu organov FZAB v okviru svoje pristojnosti;

-

po pooblastilu dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;

-

opravlja druge naloge po navodilih dekana.«

8. člen

V Statutu se 27. člen spremeni tako, da se na novo glasi:

»27. člen

Prodekan za izobraževanje na študijskih programih druge in tretje stopnje je odgovoren za sistemsko ureditev vprašanj, ki se nanašajo na pedagoški proces in študente na študijskih programih druge in tretje stopnje ter za urejanje tekoče problematike s teh področij.

Prodekan za izobraževanje na študijskih programih druge in tretje stopnje opravlja naslednje naloge:

-

organizira, usklajuje in spremlja izvajanje študijske dejavnosti ter vseh drugih oblik podiplomskega izobraževanja na drugi in tretji stopnji;

-

daje pobude za spremembe obstoječih in za pripravo novih študijskih programov;

-

usklajuje delo za pridobivanje akreditacij za nove študijske programe;

-

usklajuje delo kateder in organizacijskih enot s področja študijskih programov;

-

povezuje pedagoško, razvojno in raziskovalno delo na študijskih programih in pripravlja razvojne in raziskovalne prioritete, ki izhajajo iz študijskih programov in potreb na področju akreditacije študijskih programov;

-

odgovarja za znanstveno raziskovalno učinkovitost visokošolskih učiteljev na študijskih programih in razvoj znanstvenih disciplin, na katerih so akreditirani študijski programi;

-

usklajuje, načrtuje, izvaja in nenehno izboljšuje aktivnosti na področju celovitega obvladovanja sistema vodenja kakovosti na področju delovanja prodekana;

-

odgovarja za urejenost evidenc in pripravo postopkov za ponovno akreditacijo študijskih programov;

-

usklajuje in nadzira vključevanje gostujočih učiteljev in strokovnjakov iz zdravstva in širše v pedagoški proces;

-

usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov iz tujine v pedagoški proces na FZAB;

-

usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov na tujih visokošolskih zavodih v pedagoški proces v okviru mednarodnih izmenjav;

-

ustvarja povezave in mrežo na področju izvajanja študijske dejavnosti in razvojnega dela v RS in EU;

-

prevzema programsko odgovornost za izvedbo strokovnih, znanstvenih in razvojnih dogodkov glede na raven študijskih programov kot so šole raziskovanja, mednarodne delavnice in šole;

-

opravlja strokovno delo v zvezi z izvrševanjem pravilnikov na področju študijske dejavnosti in drugega izobraževanja;

-

daje dekanu predloge v zvezi s študijsko odsotnostjo učiteljev in sodelavcev in opravljanjem pedagoškega in razvojnega dela zaposlenih ter njihovim kariernim razvojem;

-

sodeluje pri delu organov FZAB v okviru svoje pristojnosti;

-

po pooblastilu dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;

-

opravlja druge naloge po navodilih dekana.«

9. člen

V Statutu se 28. člen spremeni tako, da se na novo glasi:

»28. člen

Prodekan za raziskovanje in razvoj je odgovoren za sistemsko ureditev znanstvenega in raziskovalnega dela ter mednarodnega sodelovanja FZAB.

Prodekan za raziskovanje in razvoj opravlja naslednje naloge:

-

vodi raziskovalne, razvojne in mednarodne dejavnosti FZAB;

-

pripravlja načrt znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela, ki vključuje vse študijske programe in vse ravni izobraževanja in celostni pogled na raziskovanje in razvoj FZAB;

-

organizira in usklajuje znanstveno-raziskovalno in razvojno delo raziskovanih skupin na sistemski ravni FZAB;

-

pripravlja načrt vsebinskih in terminskih prijav na letni ravni na razpise za področje raziskovanja in razvoja v RS in EU in predlaganje delovnih skupin za delo na prijavah in med poklicnih skupin za delo na dobljenih projektih;

-

odgovarja za spremljanje razpisov in vodenje postopkov prijave na razpise za področje raziskovalnega in razvojnega dela ter mednarodnega sodelovanja za celotno FZAB;

-

usklajuje, načrtuje, izvaja in nenehno izboljšuje aktivnosti na področju celovitega obvladovanja sistema vodenja kakovosti na področju delovanja prodekana;

-

ustvarja povezave in mrežo na področju znanstveno raziskovalnega in razvojnega dela v RS in EU;

-

usklajuje delo organizacijskih enot in posameznikov s področja raziskovalne, razvojne in mednarodne dejavnosti;

-

odgovarja za urejenost evidenc, izpolnjevanje pogodbenih obveznosti na raziskovalnih projektih in pripravo dokazil za ponovno akreditacijo zavoda in študijskih programov;

-

daje predloge v zvezi z znanstveno-raziskovalnim in razvojnim delom;

-

spodbuja uvajanje in vključevanje študentov v raziskovalno delo;

-

organizira, usklajuje in vodi mednarodno sodelovanje fakultete;

-

daje dekanu predloge v zvezi z opravljanjem znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela zaposlenih ter njihovega kariernega razvoja na tem področju;

-

usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov iz tujine v znanstveno raziskovalno delo na FZAB;

-

usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov na tujih visokošolskih zavodih v znanstveno raziskovalno delo v okviru mednarodnih izmenjav;

-

prevzema programsko odgovornost za izvedbo znanstvenih konferenc, šol raziskovanja, mednarodnih šol idr. na sistemski ravni;

-

sodeluje pri delu organov FZAB v okviru svoje pristojnosti;

-

po pooblastilu dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;

-

opravlja druge naloge po navodilih dekana.«

10. člen

V Statutu se črta 29. člen.

11. člen

V Statutu se v 30. členu v zadnjem odstavku spremenijo osma, deveta, deseta, dvanajsta, trinajsta, štirinajsta in petnajsta alineja tako, da se na novo glasijo:

»– izvrševanje navodil in odredb dekana in drugih organov FZAB,

-

priprava pogodb z zunanjimi sodelavci ter pregled in obračun opravljenega dela,

-

urejanje delovnih razmerij in odgovornost za zakonitost na tem področju,

-

nadzorovanje izdaje potrdil iz evidenc, ki jih vodi FZAB o študentih,

-

neposredno vodenje zaposlenih v nepedagoški dejavnosti FZAB,

-

izvajanje ukrepov za varno in zdravo delo zaposlenih na FZAB,

-

opravljanje drugih nalog, ki izhajajo iz predpisov in Statuta FZAB ter drugih internih aktov, ter nalog, za katere ga dekan pooblasti s pisnim pooblastilom.«

12. člen

V Statutu se v 31. členu četrti in peti odstavek spremenita tako, da se na novo glasita:

»Senat FZAB ima devet voljenih članov, sedem iz vrst visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev in dva iz vrst študentov v naslednji sestavi:

-

tri visokošolske učitelje/znanstvene delavce iz katedre za zdravstveno nego,

-

dva visokošolska učitelja/znanstvena delavca iz katedre za fizioterapijo,

-

dva visokošolska učitelja/znanstvena delavca iz katedre za zdravstvene vede,

-

dva študenta.«

Način volitev članov senata opredeli senat s sklepom o začetku kandidacijskega postopka. Sklep o začetku kandidacijskega postopka, ki določi sestavo senata in izvedbo volitev, sprejme senat na predlog dekana najkasneje tri mesece pred potekom mandata dotedanjim članom senata, pri čemer je treba zagotoviti enakopravno zastopanost vseh znanstvenih disciplin ter strokovnih področij FZAB.«

13. člen

V Statutu se v 32. členu drugi stavek spremeni tako, da se na novo glasi:

»V primeru, da član senata iz vrst študentov odstopi oziroma mu preneha status študenta, preneha tudi njegovo članstvo v senatu.«

14. člen

V Statutu se v 34. členu:

-

v prvem odstavku namesto besede »položaju« zapiše »funkciji«,

-

v drugem odstavku črta beseda »voljenih«,

-

v tretjem odstavku doda besedilo:

»Na sejah senata lahko sodelujejo brez pravice glasovanja tudi druge osebe, če je njihova navzočnost na seji nujna za strokovno in kakovostno obravnavo določene točke dnevnega reda.«

15. člen

V Statutu se v 37. členu spremenijo šesta, sedma, osma, deveta in deseta alineja tako, da se na novo glasijo:

»– komisijo za magistrske zadeve (KMZ);

-

komisijo za tutorstvo (KT);

-

komisijo za publikacije (KP);

-

komisijo za disciplinske zadeve (KDZ);

-

komisijo za doktorski študij (KDŠ).«

16. člen

V Statutu se 38. člen spremeni tako, da se na novo glasi:

»38. člen

Delovna telesa štejejo od tri do osem članov. Sestavo in število članov delovnih teles, njegove naloge in pooblastila ter trajanje mandata določi na predlog dekana senat s sklepom, v kolikor to ni določeno v tem statutu.

Predsednika in člane delovnih teles imenuje senat. Mandat članov v delovnih telesih traja dve leti. Mandat članov delovnih teles, ki so imenovani po funkciji, preneha z dnem, ko prenehajo z opravljanjem dela na imenovani funkciji. Člani delovnih teles izmed sebe imenujejo namestnika predsednika, ki v odsotnosti predsednika sklicuje in vodi seje.

Delovna telesa sprejemajo sklepe na prvi stopnji, o sklepih poročajo senatu oziroma sklepe predlagajo senatu v sprejem.

Seja delovnega telesa je sklepčna, če je na seji prisotna večina članov, razen če ni s tem statutom drugače določeno. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov, razen če ni s tem statutom drugače določeno. V primeru nesklepčnosti se seja lahko izvede korespondenčno. O poteku seje se vodi zapisnik.

Delovna telesa vodijo pristojni prodekani oziroma imenovani predsedniki, ki tudi sklicujejo seje.

Zoper sklep delovnega telesa na prvi stopnji, se lahko študent v postopku pritoži na senat.«

17. člen

V Statutu se v 39. členu besedilo »se ukvarjajo s« nadomesti z besedo »obravnavajo«.

18. člen

V Statutu se 40. člen spremeni tako, da se na novo glasi:

»40. člen

Komisija za študijske in študentske zadeve (KŠŠZ)

Komisijo za študijske in študentske zadeve sestavljajo:

-

predsednik;

-

visokošolski učitelji;

-

en predstavnik študentov.

Komisija za študijske in študentske zadeve ima najmanj pet članov. V kolikor prodekan za izobraževanje na študijskih programih prve stopnje ali prodekan za izobraževanje na študijskih programih druge in tretje stopnje ni član komisije, je na sejo komisije vedno vabljen.

Komisija za študijske in študentske zadeve razpravlja in sklepa o strokovnih vprašanjih s področja pedagoškega dela ter pravic in dolžnosti študentov, ki izhajajo iz zakona in študijskih programov FZAB. O sprejetih sklepih seznanja senat.

Pri delu komisije sodeluje strokovni sodelavec referata za študijske in študentske zadeve.«

19. člen

V Statutu se 41. člen se spremeni tako, da se na novo glasi:

»41. člen

Komisija za znanstveno-raziskovalno in razvojno dejavnost (KZRD)

Komisija za znanstveno-raziskovalno in razvojno dejavnost ima najmanj pet članov. Pogoj za članstvo v komisiji je habilitacija visokošolskega učitelja (naziv najmanj docent) ali raziskovalca (naziv najmanj znanstveni sodelavec) in članstvo v raziskovalni skupini FZAB.

V kolikor prodekan za raziskovanje in razvoj ni član komisije, je na sejo komisije vedno vabljen.

Komisija za znanstveno-raziskovalno delo in razvojno dejavnost razpravlja in sklepa na področju znanstveno-raziskovalnega dela, razvojnega in mednarodnega sodelovanja, ki je povezano z delom na FZAB, v skladu s področno zakonodajo.

Naloge in pristojnosti Komisije za znanstveno-raziskovalno in razvojno dejavnost so:

-

obravnava zadeve, povezane z diplomskimi, magistrskimi deli in z doktorati znanosti na področju dovoljenj za raziskovalno delo na FZAB, ter predlaga senatu v sprejem ustrezne sklepe v skladu s pravilniki,

-

obravnava prošnje (študentov, visokošolskih učiteljev in deležnikov izven FZAB) za raziskovalno delo in senatu predlaga v sprejem sklepe,

-

obravnava predloge in kandidature za dobitnike priznanj, pohval in nagrad, ki jih podeljuje FZAB ter senatu predlaga v sprejem sklepe,

-

predlaga spremembe aktov, ki urejajo področje delovanja komisije,

-

opravlja druge naloge v skladu s tem statutom, z internimi akti FZAB in s sklepi senata.

Pri delu komisije sodeluje odgovorna oseba referata s knjižnico v Študijskem središču Ljubljana.«

20. člen

V Statutu se spremeni 42. člen tako, da se na novo glasi:

»42. člen

Komisija za izvolitve v nazive (KIN)

Komisijo za izvolitve v nazive sestavljajo najmanj trije visokošolski učitelji z veljavnimi habilitacijskimi nazivi na FZAB, najmanj dva od njih morata imeti habilitacijski naziv docent, izredni profesor ali redni profesor.

Komisija za izvolitve v nazive razpravlja in sklepa na področju izvolitev v nazive in zagotavlja enotno uporabo Meril za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev ter predlaga senatu sprejem ustreznih sklepov.

Naloge Komisije za izvolitve v nazive so:

-

vodi postopke za izvolitve visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,

-

predlaga senatu strokovno komisijo za oceno usposobljenosti za izvolitev v naziv kandidata,

-

po končanem postopku za izvolitev v naziv predlaga senatu v sprejem sklep o izvolitvi v naziv,

-

predlaga spremembe aktov, ki urejajo področje delovanja komisije,

-

opravlja druge naloge v skladu s tem statutom, z internimi akti na področju izvolitve v naziv in s sklepi senata.

Pri delu komisije sodeluje strokovni sodelavec, ki je odgovoren za področje izvolitev v naziv na FZAB.«

21. člen

V Statutu se spremeni 43. člen tako, da se na novo glasi:

»43. člen

Komisija za kakovost in evalvacije (KKE)

Komisijo za kakovost in evalvacije sestavlja najmanj pet članov: visokošolski učitelji, en član iz upravne dejavnosti FZAB in en predstavnik študentov.

Naloge Komisije za kakovost in evalvacije so:

-

obravnava poročila FZAB o spremljanju, ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti s področja zavoda kot celote, izobraževanja in raziskovanja,

-

obravnava predloge sistemskih izboljšav na področju delovanja komisije,

-

obravnava predlog kazalcev in standardov ter postopkov za spremljanje učinkovitosti po pomembnejših področjih dejavnosti FZAB,

-

predlaga spremembe aktov, ki urejajo področje delovanja komisije,