TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Med strankami ni sporno, da je stranka z interesom klic na telefonsko številko s klicno kodo +216 vrnila. Vendar ga je, kot je sama tudi na naroku za glavno obravnavo 10. 10. 2023 večkrat prepričljivo zatrdila, takoj prekinila. Klic sicer ni bil prekinjen in je, kot izhaja iz predloženega izpisa iz CDR datoteke, trajal natančno 2 uri (7200 sekund). Tudi tožnica je na naroku povedala, da je v tem primeru šlo za Wangiri klic. Tako golo dejstvo, da je bil klic v navedeni dolžini opravljen, kar izhaja iz izpisa iz CDR datoteke, ne vodi do (avtomatičnega) sklepa, da ni prišlo do zlorabe po drugem odstavku 146. člena ZEKom-1. Tožnica je namreč prezrla večkrat omenjeno zakonsko domnevo nezakrivljene zlorabe. Prej navedene ugotovljene okoliščine na strani stranke z interesom in njeno ravnanje - takojšnja prekinitev klica, kar enako zatrjuje ves čas postopka in v kar sodišče ne dvomi, izpričujejo, da je zakonski dejanski stan prvega odstavka 146. člena ZEKom-1 izpolnjen. Na drugi strani ga tožnica zgolj s sklicevanjem na izpis iz CDR datoteke ni izpodbila. Ta zakonska domneva namreč pomeni, da je dokazovanje zlorabe za naročnika oziroma uporabnika olajšano. Dovolj je, da naročnik dokaže, da je storil vse, kar je od njega razumno mogoče pričakovati. To je stranki z interesom ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin, navedenih v 23. točki obrazložitve te sodbe, uspelo, medtem ko tožnica niti ni določno zatrjevala nasprotnega.