Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o ravnanju z odpadki iz proizvodnje titanovega dioksida
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 57-2625/2000, stran 7476 DATUM OBJAVE: 23.6.2000
VELJAVNOST: od 8.7.2000 do 12.9.2014 / UPORABA: od 8.7.2000 do 12.9.2014
RS 57-2625/2000
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 13.9.2014 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
2625. Pravilnik o ravnanju z odpadki iz proizvodnje titanovega dioksida
Na podlagi drugega odstavka 30. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/92, 44/95 - odl. US, 1/96, 9/99 - odl. US, 56/99 - ZON in 22/00 - ZJS) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o ravnanju z odpadki iz proizvodnje titanovega dioksida
o ravnanju z odpadki iz proizvodnje titanovega dioksida
1. člen
Ta pravilnik določa obvezna ravnanja z odpadki iz proizvodnje titanovega dioksida in ukrepe za zmanjševanje in preprečevanje onesnaževanja okolja zaradi teh odpadkov.
Za vprašanja v zvezi z odpadki iz proizvodnje titanovega dioksida in s splošnimi pogoji za ravnanje z odpadki, ki niso posebej urejeni s tem pravilnikom, se uporablja pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98 in 45/00).
2. člen
Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
1.
Odpadki iz proizvodnje titanovega dioksida so kateri koli ostanki proizvodnje titanovega dioksida in kateri koli ostanki iz predelave ali obdelave ostankov iz proizvodnje titanovega dioksida, ki jih njihov imetnik zavrže ali mora zavreči skladno s predpisi.
2.
Obstoječi objekt za proizvodnjo titanovega dioksida je objekt za proizvodnjo titanovega dioksida, ki je bil zgrajen ali je obratoval na dan uveljavitve tega pravilnika, in objekt za proizvodnjo titanovega dioksida, za katerega je bilo pred uveljavitvijo tega pravilnika pridobljeno gradbeno ali enotno dovoljenje.
3.
Rekonstrukcija objekta za proizvodnjo titanovega dioksida je poseg v objekt, s katerim se poveča zmogljivost proizvodnje za 15 000 ton titanovega dioksida ali več letno.
4.
Ravnanje z odpadki iz proizvodnje titanovega dioksida zajema:
-
zbiranje, razvrščanje, prevažanje in obdelavo odpadkov,
-
odstranjevanje odpadkov in
-
predelavo odpadkov in postopke predelave za njihovo ponovno uporabo.
5.
Odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida zajema:
-
odvajanje odpadkov v v celinske površinske ali podzemne vode ali v morje in
-
skladiščenje, odlaganje na ali v tla ali injektiranje odpadkov v tla.
6.
Odstranjevalec odpadkov je oseba, ki odstranjuje odpadke iz proizvodnje titanovega dioksida, ne glede na to, ali je njihov povzročitelj ali odstranjevalec teh odpadkov drugih imetnikov (v nadaljnjem besedilu: odstranjevalec).
7.
Dovoljenje za odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida je dovoljenje za odstranjevanje iz predpisa o ravnanju z odpadki (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za odstranjevanje).
3. člen
Pri proizvodnji titanovega dioksida je treba nastajanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida (v nadaljnjem besedilu: odpadki) zmanjšati na najmanjšo možno mero.
Za odpadke je treba skladno s predpisi zagotoviti predelavo ali izvesti postopke, ki omogočijo njihovo ponovno uporabo, če to omogoča uporaba najboljših v praksi uspešno preizkušenih in na trgu dostopnih tehnologij in postopkov ob razumno višjih stroških.
4. člen
Zbiranje, razvrščanje, prevažanje, obdelava, predelava ali postopek, ki omogoča ponovno uporabo odpadkov, in njihovo odstranjevanje morajo biti izvedeni tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in ne pride do čezmernega obremenjevanja okolja, zlasti ne do:
-
čezmerne obremenitve voda, zraka in tal,
-
bistvenega poslabšanja življenjskih pogojev živali in rastlin ali
-
škodljivih vplivov na ekosisteme ali krajino.
5. člen
Za nov ali rekonstruiran objekt za proizvodnjo titanovega dioksida ali za obdelavo ali predelavo odpadkov te proizvodnje mora biti za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor zagotovljena uporaba najboljših v praksi uspešno preizkušenih in na trgu dostopnih materialov ter tehnoloških in drugih postopkov ob razumno višjih stroških ter ukrepi, ki omogočajo zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje na najmanjšo možno mero, zlasti pa:
-
zmanjšanje nastajanja teh odpadkov,
-
zmanjšanje in preprečevanje emisije snovi v zrak zaradi odpadkov,
-
zbiranje, razvrščanje in prevažanje odpadkov skladno z določbami prejšnjega člena,
-
obdelava, predelava ali postopki, ki omogočajo ponovno uporabo odpadkov in
-
odstranjevanje odpadkov skladno s predpisi.
Za objekt iz prejšnjega odstavka se izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka ugotavlja v postopku presoje vplivov na okolje pred izdajo okoljevarstvenega soglasja.
6. člen
Odvajanje tekočih odpadkov v celinske površinske vode, podzemne vode ali morje je dovoljeno, če z uporabo najboljših v praksi uspešno preizkušenih in na trgu dostopnih tehnologij in postopkov ob razumno višjih stroških ni mogoče zagotoviti primernejšega ravnanja z njimi.
Pri načrtovanju in gradnji objekta ali naprave, iz katere se tekoči odpadki odvajajo v celinske površinske vode, podzemne vode ali morje je treba zagotoviti, da:
-
so izpolnjeni pogoji iz 4. člena tega pravilnika,
-
ni kratkoročnih ali dolgoročnih škodljivih vplivov na vodno okolje in
-
ni motečih ali škodljivih vplivov na čolnarjenje, ribištvo, rekreativne aktivnosti, pridobivanje soli, gojenje rib ali školjk ali drugo izkoriščanje naravnih virov, na zavarovana območja ali druge rabe voda skladno s predpisi, ki urejajo rabo voda.
Pri zagotavljanju pogojev iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati tudi:
-
temperaturo, pH-vrednost, slanost, razslojenost, raztopljeni kisik, kemijsko potrebo po kisiku, biokemijsko potrebo po kisiku, prisotnost dušikovih organskih in anorganskih spojin, vključno z amoniakom, neraztopljenih snovi in drugih hranil, biološko produkcijo in podobne značilnosti voda, v katere se odpadki izpuščajo,
-
vpliv vodnih tokov, plime in oseke ter vetra na horizontalno in vertikalno mešanje vode ter transport snovi v vodi,
-
topografske, geokemijske in geološke ter biološke značilnosti vodnega dna,
-
stopnji začetnega redčenja, doseženi s predlagano metodo odvajanja in