TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama obtoženega A. A. in njegove zagovornice se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka glede obtoženega A. A. razveljavi ter se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje, da v roku 24 ur znova odloči o obstoju razlogov za pripor glede tega obtoženca, ki do odločitve sodišča prve stopnje ostaja v priporu.

II. Pritožbe zagovornikov ostalih obtožencev se zavrnejo kot neutemeljene.

Glede obstoja utemeljenega suma ter vse dokaze, na katerih niti iz pritožbenih trditev niti iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi po pravnomočnosti obtožnice nastale nove okoliščine, ki bi lahko kakorkoli vplivale na zaključek o obstoju utemeljenega suma. Tako ni mogoče pritrditi stališčem zagovornikov obtoženih v delu, kjer izhajajo iz lastne ocene zbranih dokazov, da glede na predloženo dokazno gradivo ni podan utemeljen sum storitve očitanih kaznivih dejanj, saj je le ta bil s pravnomočnostjo obtožnice potrjen.

Objektivne okoliščine - teža, način in okoliščine izvrševanih kaznivih dejanj, ki predstavljajo najtežja in družbeno najbolj zavržna kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, kot tudi subjektivne okoliščine, ki so oprte predvsem na negativne osebnostne lastnosti obtožencev, ter okoliščine v katerih so bila kazniva dejanja storjena, ki predstavljajo globoke in trajne posege v spolno integriteto in nedotakljivost mladoletne osebe, so po presoji sodišča druge stopnje nedvomno podane. Zato vse ugotovljene okoliščine razumno utemeljujejo pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je pri navedenih obtožencih podana realna in konkretna ponovitvena nevarnost.

Pripor je neogibno potreben in tudi sorazmeren ukrep, saj gre v obravnavanem primeru za kazniva dejanja zoper varnost mladoletne oškodovanke in drugih potencialnih oškodovancev in zato stopnja ogrožanja pravno zavarovane dobrine, pretehta nad pravico obtožencev do njihove osebne svobode. Milejši ukrep ne bi bil učinkoviti, saj zahteva voljni element s strani obtožencev, katerega pa ob vrnitvi v prejšnje življenjsko okolje, glede na njihovo negativno osebnost ni pričakovati. Tako obrazloženih zaključkov sodišča prve stopnje o neogibnosti in sorazmernosti pripora zoper C. C. in D. D. Pritožbeni očitki, da pripor ni nujno potreben, neogiben in sorazmeren ukrep za preprečitev njune ponovitvene nevarnosti, zato niso utemeljeni, in je pripor zoper obtoženca neogiben in sorazmeren ukrep. Enako velja tudi glede utemeljenosti pogojev za ukrep prepovedi približanja po določbi 195. a člena ZKP zoper obtoženko.