TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi druge toženke po tožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani odločitvi o stroških postopka, to je v točki 2. pod I. A. spremeni tako, da ta točka sedaj v celoti glasi:

„Prva toženka je dolžna v 15. dneh od prejema te sodbe plačati tožeči stranki 2.097,30 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

Druga toženka je dolžna v 15. dneh od prejema te sodbe plačati tožeči stranki 341,42 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.“

II. Pritožba prve toženke po tožbi in tožnice po nasprotni tožbi se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna v 15. dneh od prejema te sodbe plačati drugi toženki po tožbi 51,00 EUR pritožbenih stroškov.

IV. Prva toženka po tožbi in tožnica po nasprotni tožbi je dolžna sama nositi nastale ji stroške pritožbenega postopka.

Vrhovno sodišče je izrazilo stališče, da je prepoved razpolaganja v prvem odstavku 88. člena ZDen namenjena zavarovanju pravic denacionalizacijskih upravičencev pred morebitnimi nepoštenimi poskusi razpolaganja z nacionaliziranim premoženjem. Ker kot nepošten poskus razpolaganja ne moremo šteti pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem, za katero morata biti izpolnjeni predpostavki dobrovernosti in lastniška posest v obdobju najmanj desetih let, ni mogoče šteti, da je 88. člen ZDen zajel tudi slednje. Kolikor so predpostavke iz 43. člena SPZ izpolnjene, nikakor ni moč trditi, da gre za kakršenkoli nepošten poskus razpolaganja z nacionaliziranim premoženjem. Zato je sodišče druge stopnje prepričano, da prepoved razpolaganja po prvem odstavku 88.člena ZDen zajema le razpolaganja, ki zahtevajo izraz (pravno poslovne) volje (pravni posli in enostranske izjave volje), med katere priposestvovanje ne spada.