Zakon o varnosti cestnega prometa

229.

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

UKAZ 
o razglasitvi zakona o varnosti cestnega prometa

Razglaša se zakon o varnosti cestnega prometa, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. januarja 1982 in na seji Zbora občin dne 27. januarja 1982.

Št. 0100-182/82

Ljubljana, dne 27. januarja 1982.

Predsednik Viktor Avbelj l. r.

ZAKON 
o varnosti cestnega prometa

1. člen
S tem zakonom se urejajo pravila ravnanja udeležencev v cestnem prometu, določajo njihove obveznosti in odgovornosti, kot tudi obveznosti in odgovornosti vseh, ki so posredno ali neposredno odgovorni za varnost v cestnem prometu.

2. člen
Za promet na cestah veljajo določbe zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Uradni list SFRJ, št. 63/80 in 4/81), določbe tega zakona ter določbe predpisov, izdanih na njuni podlagi.

3. člen
Delovni ljudje in občani v okviru izvajanja nalog s področja družbene samozaščite, organizirani v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, drugih družbenih organizacijah in društvih, skrbijo za varnost v cestnem prometu in ustvarjajo pogoje za varno in pravilno potekanje prometa ter preprečevanje prometnih nezgod in drugih nevarnosti s tem, da:
- organizirajo in izvajajo prometno-varnostno vzgojo in preventivno delo;
- opozarjajo pristojne organe, organizacije in skupnosti na pomanjkljivosti oziroma nevarnosti, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na varnost v cestnem prometu;
- pomagajo, če pride do prometne nezgode in ob drugih nevarnostih v prometu;
- skrbijo za odpravo okoliščin in stanja na cesti, ki ogroža udeležence v prometu in varnost prometa.

4. člen
Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kot posebna telesa na področju vzgoje in preventive v cestnem prometu, skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na področju prometne varnosti, za dvig varnostne in prometne kulture udeležencev v prometu, za razvijanje humanejših in solidarnejših odnosov med vozniki in drugimi udeleženci v prometu, kot tudi za ustvarjanje pogojev za varen promet, ter opravljajo druge naloge določene s tem zakonom.

5. člen
Organi za notranje zadeve nadzorujejo izvajanje predpisov in ukrepov, ki se nanašajo na varnost cestnega prometa, in opravljajo upravne in strokovne zadeve, ki se nanašajo na vozniške izpite, vozniška dovoljenja, registracijo vozil na motorni pogon in priklopnih vozil, tehnične preglede vozil na motorni pogon in priklopnih vozil ter druge upravne zadeve s področja varnosti cestnega prometa.
Pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve neposredno urejajo, nadzorujejo in usmerjajo promet na cestah in izvajajo nadzorstvo nad vozniki in vozili.
Organi za notranje zadeve sodelujejo pri svojem delu z ustreznimi službami v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi s pristojnimi organi družbenopolitičnih skupnosti in drugimi organi, ustanovljenimi za področje prometne varnosti, ki lahko prispevajo k uspešnemu delu organov za notranje zadeve na področju varnosti cestnega prometa.

6. člen
Avto-moto zveza Slovenije in Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije morata nuditi avto šolam strokovno pomoč pri izvajanju predpisanega programa usposabljanja kandidatov za voznike in skrbeti za to, da se bo v avto šolah izvajalo redno obnavljanje in dopolnjevanje znanja po posebnem programu za voznike inštruktorje in učitelje predpisov.
Poleg tega si morata organizaciji iz prejšnjega odstavka prizadevati za čim boljšo organiziranost avto šol in za enotnost učnih pripomočkov in opremljenosti avto šol.

7. člen
Organi družbenopolitičnih skupnosti, pristojni za kmetijstvo in gozdarstvo, samoupravne interesne skupnosti s področja kmetijstva in gozdarstva, sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Avto-moto zveza Slovenije in avto-moto društva, Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije in združenje šoferjev in avtomehanikov, kmetijske zadruge in druge oblike združevanja kmetov, organizacije združenega dela, ki proizvajajo in tiste, ki dajejo v promet kmetijsko mehanizacijo, morajo z ustreznimi ukrepi na svojem področju in z vzgojno-izobraževalnim delom prispevati k dvigu prometne in varnostne kulture lastnikov oziroma uporabnikov traktorjev.

8. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o varnosti cestnega prometa, ki se nanašajo na vzdrževanje in varstvo cest in na delo v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter organih, ki opravljajo javni prevoz in prevoz za lastne potrebe, opravljajo pristojni upravni organi za inšpekcijo cest, cestnega prometa in za delo.
Nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili na parkirnih prostorih, parkirnih prostorih, kjer je parkiranje časovno omejeno in na drugih parkirnih površinah izven ceste in na cestah in ulicah v naseljih lahko opravljajo tudi komunalni nadzorniki in v zvezi s tem izvajajo ukrepe, določene s tem zakonom in s predpisi občinskih skupščin ter njihovih organov, izdanimi na njegovi podlagi.

9. člen
Občinska skupščina je odgovorna za nemoten in varen potek prometa v naseljih.
Zaradi nemotenega in varnega poteka prometa v naseljih lahko občinska skupščina zlasti:
1. predpiše prometno ureditev v naseljih;
2. določa postopek, pogoje in način za odstranjevanje nepravilno parkiranih vozil.
Zaradi nemotenega in varnega poteka prometa v naseljih lahko izvršni svet občinske skupščine:
1. predpiše pogoje in ukrepe, ki jih je potrebno upoštevati pri prekopavanju cest in drugih delih na cesti v naseljih;
2. določi prednostne in stranske ceste;
3. določi enosmerne ceste;
4. omeji hitrost vožnje skozi naselja;
5. uredi promet pešcev in promet s kolesi, kolesi z motorjem in vprežnimi vozili,
6. uredi gonjenje in vodenje živine;
7. ukrepa v drugih zadevah lokalnega prometa v naseljih.
Zaradi nemotenega in varnega poteka prometa v naseljih lahko občinski upravni organ pristojen za promet:
1. določi parkirne prostore, način parkiranja in prepoved ustavljanja ali parkiranja vozil na določenih cestah in ob trgovskih ter gostinskih objektih;
2. odredi postavitev in vzdrževanje varovalnih ograj na nevarnih krajih, kjer so ogroženi pešci;
3. odredi posebne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok na prehodih čez vozišče v bližini vzgojno-varstvenih zavodov in šol;
4. uredi odstranitev ali postavitev nove ali dodatne prometne signalizacije, če to zahtevajo prometne in varnostne razmere.
Zaradi zagotavljanja enotnega in varnega poteka prometa na magistralnih cestah skozi naselja uredi pristojna občinska skupščina, njen izvršni svet oziroma upravni organ pristojen za promet, zadeve iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena v soglasju z republiško skupnostjo za ceste.

10. člen
Posamezni v tem zakonu uporabljeni izrazi imajo tale pomen:
1. "motokultivator" je vozilo na motorni pogon, ki ima eno ali dve osi in največ 12 kw in je konstruirano tako, da vleče, potiska ali nosi razna zamenljiva orodja in priključke ali služi za njihov pogon in za vleko lahkega priklopnika;
2. "delovni stroj" je vozilo na motorni pogon, razen motornega vozila, traktorja, moto-kultivatorja in kolesa z motorjem, ki je prvenstveno namenjeno za razna dela z vgrajenimi napravami in ki na ravni cesti ne razvije večje hitrosti od 30 km/h (kot so: bager, buldožer, kombajn, finišer in drugi);
3. "traktorski priključek" je zamenljivo orodje za opravljanje kmetijskih in drugih opravil, ki ga vleče, potiska ali nosi traktor (kot so: obračalnik, trosilnik, samo-nakladalec, škropilnica in drugi);
4. "triopan znak" je poseben znak piramidne oblike, ki ima na stranskih ploskvah obeležene naslednje znake: prometni znak "stop milica", znak "milica", s katerim se označuje bližina kraja ukrepanja milice, ter znak "prometna nezgoda" s katerim se označuje bližina kraja prometne nezgode;
5. "strokovni pregled" je zdravniški pregled z ugotavljanjem znakov alkoholnih motenj ter z odvzemom in analizo krvi ali krvi in urina, če gre za ugotovitev vpliva alkohola, ali zdravniški pregled z ugotavljanjem vpliva mamil ali psiho-aktivnih zdravil;
6. "zapuščeno vozilo" je vozilo, s katerega so odstranjene registrske tablice ali je brez veljavne registracije ali je huje poškodovano in nihče ne skrbi zanj.
Drugi izrazi v tem zakonu imajo isti pomen kot jih določa zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, zakon o cestah in drugi zakoni.

11. člen
Organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavnost vzdrževanja in varstva cest (v nadaljnjem besedilu: organizacije za vzdrževanje cest) morajo ceste in cestne objekte vzdrževati tako, da so te po svojih elementih, tehničnih lastnostih, opremljenosti in prometnih znakih vedno v stanju, ki zagotavlja varno vožnjo vozil in varnost udeležencev v prometu.

12. člen
Organizacije za vzdrževanje cest morajo opremiti prehode za pešce in podzemne ali nadzemne prehode za pešce z napravami za primerno osvetljevanje in skrbeti, da te naprave v času od prvega somraka do popolne zdanitve brezhibno delujejo.

13. člen
Na cesti, na kateri sta dva ali več prometnih pasov za promet vozil v isti smeri, zaznamovanih z označbami na vozišču, mora voznik vozilo voziti po sredini zaznamovanega prometnega pasu.
Voznik tovornega vozila, pri katerem največja dovoljena teža presega pet ton, mora na cesti v naselju, na kateri sta dva ali več zaznamovanih prometnih pasov za promet vozil v isti smeri, voziti po skrajnem desnem prometnem pasu, razen na delu ceste pred križiščem ali drugim mestom, kjer zavija z vozilom na levo.
Voznik sme zapeljati z vozilom z enega zaznamovanega prometnega pasu na drugega, če s tem ne ogroža ali ne ovira drugih udeležencev v prometu.

14. člen
Voznik ne sme obračati vozila na kraju, kjer je preglednost ali vidljivost premajhna (vrh klanca, ovinek, nadvoz, podvoz, idr.) in na prehodu čez železniško progo.

15. člen
Voznik mora ves čas vožnje opazovati tudi promet za vozilom. Če opazi, da s svojo vožnjo ovira vozila za seboj, se mora zlasti pred vzponi cest oziroma na njih umakniti in voziti po skrajni desni strani vozišča, in če to ni dovolj, na prvem primernem prostoru ustaviti svoje vozilo izven vozišča in se ponovno vključiti v promet, ko so mimo njega odpeljala vozila, ki jih je oviral.

16. člen
Na cestah je omejena hitrost vožnje za naslednje kategorije vozil na motorni pogon:
1. na 50km/h - za avtobuse v javnem mestnem prometu, če potniki stojijo;
2. na 60km/h - za avtobuse v javnem primestnem prometu, če potniki stojijo;
3. na 50 km/h - če se na tovornem vozilu v prostoru, ki je namenjen za tovor, vozijo osebe, ki so potrebne za nakladanje in razkladanje tovora;
4. na 80 km/h - za osebne avtomobile, ki vlečejo lahki priklopnik;
5. na 50 km/h - za vozila na motorni pogon, ki na cesti vlečejo pokvarjeno ali poškodovano vozilo na motorni pogon;
6. na 50 km/h - za motorna vozila, ki imajo na kolesih verige;
7. na 25 km/h - za traktorje s traktorskim priklopnikom, v katerem se prevažajo osebe, ki so potrebne za nakladanje in razkladanje tovora.
Vozniki vozil na motorni pogon iz prejšnjega odstavka se morajo držati v prejšnjem odstavku predpisanih hitrosti tudi na cesti, na kateri je dovoljena večja hitrost.

17. člen
Hitrost vožnje koles in koles z motorjem, ki vozijo po kolesarski stezi, ne sme biti večja od 30 km na uro.

18. člen
Voznik, ki se z vozilom približuje križišču, na katerem promet ni posebej urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali z znaki, ki jih daje pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve, se mora prepričati, če je cesta, na katero zavija ali jo prečka, prosta in po potreba zmanjšati hitrost vozila ali vozilo ustaviti.

19. člen
Voznik mora zmanjšati hitrost toliko, da se po potrebi lahko pravočasno ustavi pred nevarnimi in nepreglednimi deli ceste, kot tudi, če to zahtevajo posebne prometne razmere, zlasti pa:
1. ko pripelje do kraja, kjer je postavljen poseben znak ali drugo opozorilo, s katerim je označeno ustavljeno vozilo;
2. ko pripelje do kraja, kjer je postavljen triopan znak;
3. ko pripelje do kraja, kjer je postavljen prometni znak "otroci na cesti";
4. pred zaznamovanim prehodom za pešce;
5 na delu ceste, po katerem hodi veliko pešcev, še posebej, če so na cesti ali ob cesti otroci, invalidi, stare ali slabotne osebe;
6. pred ostrim in nepreglednim ovinkom;
7. pred zoženim delom ceste;
8. na delu ceste z velikim vzdolžnim nagibom;
9. ko se približuje nepreglednemu vrhu klanca;
10. ko se približuje skupini ali koloni pešcev in ko jih prehiteva ali vozi mimo njih;
11. ko prehiteva ali srečuje skupino kolesarjev, vprežno vozilo, jezdeca, živino ali posebej označeno vozilo, ki prevaža nevarne snovi ali vozi mimo njih;
12. če je vozišče prekrito s snegom, ledom, vodo, listjem, blatom ali čim drugim in je zaradi tega spolzko;
13. pred nepreglednim križiščem;
14. na delu ceste, kjer se izvajajo dela;
15. ob prehitevanju ali srečevanju vozila izrednih dimenzij ali vozila s tovorom izrednih dimenzij;
16. na delu ceste, kjer je vidljivost občutno zmanjšana.

20. člen
Voznik, ki se v koloni približuje zaznamovanemu prehodu za pešce, kjer promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali ga ne ureja pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve, ne sme zapeljati z vozilom na prehod, kadar je očitno, da bi se moral na njem ustaviti.

21. člen
Voznik ne sme ustaviti ali parkirati vozila na pločniku, razen če je to dovoljeno s prometnim znakom.

22. člen
Če je parkiranje ali ustavljanje s prometnim znakom omejeno na določen čas, mora voznik vozila označiti čas parkiranja oziroma ustavljanja s parkirno uro, ki stoji ob robu parkirnega prostora, če take parkirne ure ni, pa z na vidnem mestu nameščeno parkirno uro v vozilu.
Ko izteče dovoljeni čas za parkiranje oziroma ustavljanje, mora voznik vozilo odpeljati.

23. člen
Voznik motornega vozila, ki zapusti vozilo, tako, da nad njim nima neposrednega nadzorstva, mora ukreniti vse potrebno, da ga ne bi kdo neupravičeno uporabil za vožnjo.

24. člen
Pokvarjeno ali poškodovano vozilo, ustavljeno na vozišču, mora voznik takoj odstraniti z vozišča oziroma poskrbeti, da to opravi kdo drug. Če voznik tega ne more storiti sam, mora to opraviti organizacija za vzdrževanje cest na stroške lastnika oziroma imetnika pravice uporabe vozila.
Pokvarjeno ali poškodovano vozilo ustavljeno na delu ceste izven vozišča ali neposredno ob cesti mora voznik odstraniti najkasneje v 24 urah oziroma poskrbeti, da to opravi kdo drug. Če to vozilo ni odstranjeno v predpisanem roku, mora za to poskrbeti organizacija za vzdrževanje cest na stroške lastnika oziroma imetnika pravice uporabe vozila, najkasneje v treh dneh.
Organizacija za vzdrževanje cest mora poskrbeti, da se s cestnega sveta odstrani zapuščeno vozilo.

25. člen
Pokvarjeno, poškodovano ali zapuščeno vozilo, ki ga odstrani organizacija za vzdrževanje cest v skladu s 24. členom tega zakona, se mora odpeljati na prostor, kjer je zagotovljeno varovanje vozil.

26. člen
Voznik, ki je moral ustaviti vozilo na motorni pogon na vozišču zaradi ovir, ki so nastale ob izvajanju del na cesti, ob prometni nezgodi ali ob drugih podobnih dogodkih, ne sme zapustiti vozila.
Voznik mora v primerih iz prejšnjega odstavka ustaviti vozilo čim bliže desnemu robu ceste in v taki razdalji od drugega vozila oziroma ovire na cesti, da se lahko znova vključi v promet. Vozniki vozil ne smejo ustaviti na vozišču vzporedno v dveh ali več kolonah.

27. člen
Zdravstveni delavci, ki obiskujejo bolnike ali nudijo pomoč ponesrečencem in invalidni vozniki smejo ustavljati ali parkirati vozila na krajih, kjer sicer to ni dovoljeno, če tako ustavljeno ali parkirano vozilo ne predstavlja nevarnosti za druge udeležence v prometu.
Vozila iz prejšnjega odstavka morajo imeti na vidnem mestu poseben znak, ki ga določi republiški sekretar za notranje zadeve.

28. člen
Vozilo na motorni pogon sme vleči pokvarjeno ali poškodovano vozilo na motorni pogon tako, da je sprednji ali zadnji del vozila naslonjen ali obešen na vlečno vozilo ali na vlečno polprikolico.
Z vrvjo ali togo zvezo (drogom) se sme vleči pokvarjeno ali poškodovano vozilo le do najbližjega kraja, kjer je okvaro mogoče odpraviti.
Z vrvjo ni dovoljeno vleči tovornega vozila ali avtobusa. Z vrvjo tudi ni dovoljeno vleči vozila na motorni pogon na katerem so pokvarjene naprave za upravljanje ali naprave za ustavljanje.
S togo zvezo (drogom) ni dovoljeno vleči vozila na motorni pogon, ki ima pokvarjeno napravo za upravljanje vozila ali vozila, ki ima pokvarjeno delovno zavoro, če je težje od vlečnega vozila.
Z vrvjo ali s togo zvezo (drogom) ni dovoljeno vleči neregistriranega motornega vozila.

29. člen
Naloženo tovorno vozilo, ki je pokvarjeno ali poškodovano, je dovoljeno vleči samo do prvega kraja, ki je primeren za preložitev tovora; le izjemoma, če vleka naloženega tovornega vozila ne predstavlja nevarnosti v prometu, pa do prvega kraja, kjer je mogoče popraviti okvaro na vozilu.

30. člen
Vleka pokvarjenega ali poškodovanega vozila ni dovoljena, če je kateremu od vozil pripet priklopnik. Vleka vozila tudi ni dovoljena, če je vozniku vlečenega vozila zaradi konstrukcije vlečnega vozila ali tovora na vlečnem vozilu ali zaradi drugih okoliščin vidljivost tako zmanjšana, da ne more varno upravljati vlečenega vozila ali če voznik vlečenega vozila ne vidi svetlobnih signalnih naprav na zadnji strani vlečnega vozila.
Vozilo na motorni pogon, ki ima pripeto priklopno vozilo za vleko pokvarjenih oziroma poškodovanih vozil, mora imeti ponoči in podnevi ob zmanjšani vidljivosti prižgano rumene vrtečo se luč.

31. člen
Vozila na motorni pogon morajo imeti v cestnem prometu predpisane naprave ki morajo delovati brezhibno in predpisano brezhibno opremo.
Vozila na motorni pogon, ki morajo biti opremljena s tahografom, morajo imeti v tahografu pravilno vložen ustrezen vložek (glede na merilno območje tahografa), ki mora biti ustrezno izpolnjen in pravočasno zamenjan. Voznik mora imeti pri sebi ključ tahografa in uporabljeni vložek, iz katerega je razvidna vožnja oziroma uporaba vozila v zadnjih 24 urah.
Voznik je dolžan na zahtevo pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve odpreti tahograf in pokazati vložek. Pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve lahko začasno odvzame tahografski vložek.

32. člen
V javnem linijskem cestnem prometu ali v prostem cestnem prometu ni dovoljeno uporabljati avtobusov, ki so po svoji konstrukciji namenjeni za prevoz potnikov v javnem mestnem in javnem primestnem prometu.

33. člen
Avtobus, ki vozi v javnem linijskem, javnem primestnem ali v prostem cestnem prometu, ne sme imeti priklopnega vozila za prevoz potnikov.
Avtobus v javnem mestnem prometu ima lahko samo eno priklopno vozilo za prevoz potnikov.
Avtobus zgibne konstrukcijske sestave se lahko uporablja samo v javnem mestnem prometu, v javnem primestnem prometu pa le, če pogoji ceste in varnost prometa to dovoljujejo. Dovoljenje za uporabo avtobusa zgibne konstrukcijske sestave v javnem primestnem prometu izda pristojni občinski upravni organ za promet v soglasju s pristojno upravo za notranje zadeve. V primeru, ko naj bi promet z avtobusom zgibne konstrukcijske sestave potekal po cestah z območja dveh ali več občin, izda dovoljenja za uporabo takega avtobusa Republiški komite za promet in zveze v soglasju s pristojnimi upravami za notranje zadeve na podlagi predhodnega mnenja pristojnih občinskih upravnih organov za promet.

34. člen
Traktorji morajo imeti vgrajeno varnostno kabino ali varnostni lok.

35. člen
Traktor lahko vleče po cesti tudi posebno predelan vprežni voz ali vleče oziroma potiska traktorski priključek, ki mora biti predpisano opremljen.

36. člen
Delovni stroj in motokultivator smeta imeti med vožnjo po cesti dodano le napravo ali priključek, ki ga je predvidel proizvajalec stroja ali motokultivatorja. Motokultivator lahko vleče po cesti tudi lahki priklopnik.
Delovni stroj mora imeti v cestnem prometu napravo za varno upravljanje, za ustavljanje, za osvetljevanje ceste in za dajanje svetlobnih znakov, ter rumeno vrtečo se luč.
Motokultivator mora imeti v cestnem prometu napravo za varno upravljanje in za ustavljanje; kadar se motokultivator uporablja v cestnem prometu ponoči ali podnevi ob zmanjšani vidljivosti, mora biti opremljen z lučjo kot vzprežni voz. Če motokultivator nima naprav za dajanje svetlobnih znakov in voznik zaradi konstrukcije vozila ali zaradi tovora na priključku ne more z rokami dajati signalov za spremembo smeri ali načina vožnje, mora za opravljanje teh opravil imeti spremljevalca.
Delovni stroj in motokultivator morata imeti med vožnjo po cesti na zadnji strani tudi dva simetrično nameščena odsevnika rdeče barve.

37. člen
Motorno kolo sme imeti bočno prikolico ali prikolico na dveh kolesih, ki jo vleče za seboj. Prikolica mora biti pripeta tako, da je zagotovljena stabilnost vozila.
Prikolica, ki jo vleče motorno kolo za seboj, sme biti široka največ en meter.
Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi za kolesa z motorjem in kolesa.

38. člen
Otroci, starejši od sedmih let, ki se v šolah ali v drugih vzgojno-izobraževalnih organizacijah usposobijo za vožnjo koles, lahko samostojno vozijo kolo v prometu na cesti, če imajo pri sebi kolesarsko izkaznico.
Otroci, mlajši od sedmih let in otroci do 14. leta starosti, ki se niso usposobili za samostojno vožnjo koles po prejšnjem odstavku, smejo voziti kolo po cesti samo v spremstvu osebe, starejše od 14 let.
Otroci do 14. leta starosti ne smejo voziti na kolesu drugih oseb.

39. člen
Na avtomobilski cesti in na cesti, ki je rezervirana za motorna vozila, se lahko učijo vožnje kandidati za voznike, ki so v avto šoli končali program usposabljanja in opravili preizkus znanja iz vožnje motornega vozila.

40. člen
V osebnem avtomobilu, tovornem vozilu in na motornem kolesu se sme voziti le toliko oseb, kolikor je navedeno v prometnem dovoljenju.
Voznik ne sme voziti oseb v priklopni hišici ali lahkem priklopniku, ki ga vleče motorno vozilo.

41. člen
V avtobusu, ki vozi v javnem linijskem cestnem prometu ali v prostem cestnem prometu, se sme voziti le toliko oseb, kolikor ima vozilo vgrajenih sedežev.
V avtobusu, ki vozi v javnem mestnem ali javnem primestnem prometu, se sme stoje voziti največ toliko potnikov, kot je navedeno v prometnem dovoljenju.
Vrat avtobusa ni dovoljeno odpirati med vožnjo. Voznik ne sme pričeti z vožnjo avtobusa, dokler potniki niso varno vstopili oziroma izstopili in dokler vrata avtobusa niso zaprta.

42. člen
V tovornem vozilu se na sedežu poleg voznika ne sme voziti oseba, ki je očitno pod vplivom alkohola.
Na tovornem vozilu se sme voziti v prostoru za tovor največ pet oseb, ki so potrebne za nakladanje ali razkladanje tovora.
Na tovornem vozilu se ne smejo voziti osebe iz prejšnjega odstavka, če so očitno pod vplivom alkohola.
Osebe iz drugega odstavka tega člena ne smejo v vozilu stati, sedeti na stranicah kesona ali na nestabilnem tovoru kot tudi ne na tovoru, ki presega višino kesona.
Na tovornem vozilu, ki nima stranic kesona, na tovornem vozilu z avtomatskim razkladalcem in na priklopnem vozilu, ki ga vleče tovorno vozilo, ni dovoljeno voziti oseb.
Omejitev števila oseb iz 40. in tega člena, ki se smejo voziti v avtobusih oziroma na tovornih vozilih, ne velja za vozila oboroženih sil SFRJ in organov za notranje zadeve.

43. člen
Na traktorju in delovnem stroju se sme poleg voznika voziti tudi druga oseba, če je v ta namen na njem vgrajen sedež za prevoz drugih oseb. Če je na traktorju vgrajen dodaten sedež, mora biti ta sedež vpisan v prometnem dovoljenju.
Na traktorju in delovnem stroju se ne sme voziti osebe, ki je očitno pod vplivom alkohola.

44. člen
V cestnem prometu se sme na priklopnem vozilu, ki ga vleče traktor, voziti največ pet oseb, ki so potrebne za nakladanje ali razkladanje tovora.
Na priklopnem vozilu, ki ga vleče traktor, se ne smejo voziti osebe iz prejšnjega odstavka tega člena, ki so očitno pod vplivom alkohola.
Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo med prevozom sedeti na podu kesona ali na tovoru, če ta ne presega višine kesona.
Na priključku traktorja, delovnega stroja ali motokultivatorja je med vožnjo po cesti prepovedano prevažati osebe.

45. člen
Voznik sme na kolesu z motorjem ali kolesu voziti otroka, starega do sedem let če je na vozilu posebej prirejen sedež za otroka s posebnimi stopalkami.
Osebe stare nad 7 let, ni dovoljeno voziti na kolesu, razen na posebej izdelanem ali predelanem dvo- ali več sedežnem kolesu.
Voznik sme voziti na motornem kolesu ali kolesu z motorjem osebo, ki je stara več kot 7 let, le na sedežu, ki je namenjen za prevoz, tako da ta oseba okobali vozilo in da med vožnjo drži noge na posebnih stopalkah.
Voznik motornega kolesa in kolesa z motorjem ne sme voziti osebe, ki je očitno pod vplivom alkohola.
Na prtljažniku motornega kolesa, kolesa z motorjem ali kolesa in na prikolici ki jo ta vozila vlečejo za seboj ali potiskajo ni dovoljeno voziti oseb.

46. člen
Vozilo ali skupina vozil, s katerim se opravlja promet na cestah, se ne sme naložiti nad njegovo nosilnostjo, nad dovoljeno osno obremenitvijo ali nad dovoljeno skupno težo. Tovor na vozilu ne sme biti naložen preko predpisanih dimenzij posamezne vrste vozila.
Določilo prejšnjega odstavka ne velja za prevoz, za katerega je bilo izdano dovoljenje za izredni prevoz po zakonu o cestah.
Tovor na vozilu mora biti naložen oziroma pritrjen tako, da ne pada na cesto, da se ne vleče po cesti in da ne onesnažuje oziroma ne moči ceste.
Verige, vrvi in druga sredstva za pritrjevanje tovora morajo biti pritrjena na vozilu tako, da ne povzročajo ropota, nevarnosti ali ovire za ostale udeležence v prometu.

47. člen
Posamezne živali, črede ali krdela sme po cesti goniti ali voditi le tisti, ki jih glede na svojo starost in fizične lastnosti lahko ves čas popolnoma obvladuje in ukrene, kar je treba, da prepreči nevarnost v cestnem prometu.
Oseba, ki je očitno pod vplivom alkohola, ne sme jezditi, goniti ali voditi živino po cesti.

48. člen
Jezdec sme, če ni posebne steze za ježo, jezditi žival po skrajnem desnem robu ceste.