TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Tožnikov zahtevek, da mora toženka skleniti z njim kasko zavarovanje za nazaj, nima podlage ne v zavarovalni pogodbi, katere veljavnost je prenehala 4.5.1994, ne v spredaj navedenih splošnih pogojih toženke in ne v določbah zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, člen 10, ki uzakonja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij, 901. člen in dr.). Drugi del (sicer enotno postavljenega) zahtevka pa ni določen, kot je pravilno ocenilo sodišče druge stopnje. Po določilu prvega odstavka 186. člena ZPP mora tožba med drugimi sestavinami obsegati določen zahtevek. Pri tem je mišljen procesualni zahtevek, ki ga poda tožnik v obliki tožbenega predloga. Ta - zahtevek - pa ni določen (določljiv), kadar tožnik predlaga zgolj, da se tožena stranka obsodi na plačilo škode, katere pa po višini ne opredeli z ničemer (ne v zahtevku in ne v razlogih tožbe). Tožba je zato v takih primerih pomanjkljiva v procesnopravnem pogledu. Ker pa sta v tem postopku sodišči nižjih stopenj meritorno odločili tudi glede pomanjkljivega dela tožbe (v okviru enotno postavljenega zahtevka), je bila lahko predmet revizijskega preizkusa le materialnopravna pravilnost pobijane sodbe. Ta pa je pravilna tudi po presoji revizijskega sodišča, ker postavljeni zahtevek nima opore v materialnem pravu.