TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako,

da se obdolženega A. A.,

oprosti obtožbe,

da je drugega naznanil, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa je vedel, da ga ni storil, s tem, da je

dne 11. 11. 2013 na Vrhovno državno tožilstvo v Ljubljani poslal kazensko ovadbo, v kateri je B. B. predsednici in sodnici Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu očital, da je storila kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenje po 288. členu KZ-1, s tem, da je v postopku zahteve za sodno varstvo, opr. št. ZSV 298/2012, kjer je kot storilec nastopal A. A., načrtno izbirala dokaze v njegovo škodo, prikrila več dokazov v njegovo korist, vse to pa je storila iz koruptivnih razlogov ter da se je skupaj z C. C., D. D., E. E., F. F. povezala v kriminalno združb z izrecnim naklepom maščevanja njemu in s koruptivnim interesom osebnega okoriščanja ter da so poneverile več uradnih listin, pri čemer je vedel, da B. B. ni storila tega kaznivega dejanja, saj je šlo za neresnične navedbe, katerih neresničnosti se je A. A. tudi zavedal.

S tem naj bi obdolženi storil kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1.

II. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice, proračun.

V svojem pisanju zoper sodbo, poimenovanem "Prijava kaznivega dejanja in zahteva za varstvo zakonitosti", je obdolženec izrazil samo to, kako je razumel vodenje postopka v zvezi z vloženo zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo prekrškovnega organa. Obdolženi je bil prepričan o storjenih procesnih napakah v zvezi z njegovo zahtevo za sodno varstvo. Po oceni pritožbenega sodišča zato obdolžencu ni mogoče očitati, da je vedel, da sodnica ni storila kaznivega dejanja po 288. členu KZ-1, kar pomeni, da direktnega naklepa obdolžencu ni mogoče dokazati.

Zaradi spremenjenega opisa kaznivega dejanja v obtožnem predlogu pritožbeno sodišče ni moglo opraviti presoje, ali je obdolženi storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1.