TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Po 2. odst. 159. čl. Stanovanjskega zakona se Zakon o stanovanjskih razmerjih uporablja do sklenitve najemne pogodbe. Sodišče druge stopnje je zavzelo pravilno stališče, da v konkretnem primeru te določbe ni mogoče uporabiti, saj je tožnica kot lastnica ravnala v skladu s svojo zakonsko obveznostjo, da sklene najemno pogodbo, do sklenitve pa ni prišlo zaradi ravnanja toženk, ki nista omogočili pregleda stanovanja, na podlagi katerega bi stranke pred sklenitvijo pogodbe sestavile zapisnik o stanju stanovanja. Pritrditi je treba sodišču druge stopnje, da bi si ob razlagi 2.odst. 159.čl. SZ, za kakršno se v tem postopku zavzema tožena stranka, lahko najemnik s svojim ravnanjem v nedogled podaljševal veljavnost prejšnjega (zanj ugodnejšega) zakona, kar gotovo ni bil namen zakonodajalca. Ker uporabljata toženki stanovanje brez sklenjene najemne pogodbe, kakršno določa Stanovanjski zakon, je bilo tožbenemu zahtevku za izpraznitev po 58.čl. tega zakona pravilno ugodeno.