TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Tožnica v postopku ni navajala dejstev, iz katerih bi izhajalo, da obstajajo razlogi, zaradi katerih se lahko prosilcu po ZMZ-1 prizna status begunca ali status subsidiarne zaščite. Ni zatrjevala pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju niti ni navedla dejstev, iz katerih bi izhajalo, da bi bila ob vrnitvi v izvorno državo soočena z utemeljenim tveganjem, da bo utrpela resno škodo tako, da bi toženka lahko vedela, kaj mora preveriti po uradni dolžnosti. Očitno je, da iz razlogov, s katerimi je tožnica utemeljevala prošnjo za mednarodno zaščito tj., da ne more živeti sama in je zato odšla s hčerko, katera je odšla iz države, ker trdi, da ji grozijo, mednarodne zaščite ni mogoče priznati oziroma ni mogoče ugotavljati dodatnih okoliščin, ki bi lahko bile pravno relevantne.

Prošnja prosilca, ki očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, se šteje za očitno neutemeljeno tudi v primeru, če prosilec prihaja iz varne izvorne države. Toženka je pravilno ugotavljala, ali je Ruska Federacija ob upoštevanju tožničinih posebnih okoliščin zanjo varna izvorna država. Tožnica je v postopku sama izpovedala, da je vojna v Čečeniji končana že leta 2002, in da po koncu vojne njeno življenje v Ruski federaciji ni bilo nikdar ogroženo.