Certifikacijske specifikacije za atestiranje ultralahkih...

765. Certifikacijske specifikacije za atestiranje ultralahkih giroplanov (enomotornih) CS-ULG

Na podlagi pete alineje petega odstavka 179.i člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10, ZLet-UPB4) izdaja direktor Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije

C E R T I F I K A C I J S K E S P E C I F I K A C I J E
za atestiranje ultralahkih giroplanov (enomotornih) CS-ULG

VIRI PREDPISOV ZA GRADNJO ULG

–

BUT 2001 & Amendments 12 Februar 2009 & 25 September 2012

–

FAR Part 23

–

FAR Part 27 – FAR Part 33 – FAR Part 35

–

OUV Smernica H004; H008 – JAR – VLA 1990

–

Modern Gyroplane Design by Martin Hollmann – Flying the Gyroplane by Martin Hollmann

–

Gyroplanes, A Guide to their Construction and Operation by Hugh Bancroft-Wilson

–

Understanding the Gyroplane by Paul Bergen Abbott

–

BCAR CAP 643 Section T, Issue 1, March 1995 & Amendment 1, August 2001

–

NACA-Reports, Technical Memoranden

UPORABLJENE FORMULE in ZNAKI

daN	Dekanewton (10¹ Newton)
g	zemeljski pospešek
IAS	indicated airspeed (prikazana hitrost)
n	preobremenitev
NN	Normal Null (morska gladina)
MSL	mean sea level (nad NN)
P	največja masa na vsaki smučki pri maksimalni začetni masi
TAS	true airspeed (dejanska hitrost)
VA	načrtovana manevrska hitrost
VD	načrtovana hitrost strmega leta
VDF	hitrost strmega leta dosežena pri preizkusnih poletih
VLO	največja hitrost za izvlečenje podvozja
VNE	največja dovoljena hitrost
W	največja dovoljena vzletna masa

RAZDELEK A – SPLOŠNO

CS-ULG 1 Namen

Certifikacijske specifikacije za atestiranje giroplanov postavljajo minimalne zahteve za v točki CS-ULG 2 definiran ultralahki giroplan (ULG), ki zagotavljajo, da je uporaba ULG za predviden namen neoporečna in da je zagotovljena varnost zračnega prometa ter javna varnost in mir. Za zrakoplove, ki so pridobili dovoljenje za letenje pred veljavnostjo teh certifikacijskih specifikacij, velja tretji odstavek 23. člena Pravilnika o ultralahkih letalnih napravah (Uradni list RS, št. 107/08).

CS-ULG 2 Uporaba

(a)

Ti predpisi gradnje veljajo in se uporabljajo od objave v Uradnem listu Republike Slovenije, in sicer za ultralahke giroplane (ULG):

(1)

ki nimajo več kot dveh potnikov,

(2)

katerih vzletna masa ne presega 560 kg,

(3)

ki se uporabljajo v skladu z vizualnimi (VFR) pogoji letenja,

(4)

ki se ne uporabljajo za akrobatsko letenje.

Opomba: akrobatsko letenje ne obsega:

(i) vseh manevrov, ki so potrebni za normalno delovanje,

(ii) strmih ovinkov s prečnim naklonskim kotom 60°,

(iii) vertikalnih strmih letov, ki se ne končajo na tleh,

(iv) letov z bočnim drsenjem (Schiebeflüge).

(b)

Najmanjša hitrost letenja V_S0 pri maksimalni teži letenja ne sme preseči 65 km/h.

(c)

ULG je po definiciji zrakoplov z rotorjem brez trajnega lastnega pogona rotorja in s fiksnim kotom rotorskih lopatic. ULG rotor s pripravo za nastavitev kota lopatic za popravo/nastavitev trackinga je rotor s fiksno nastavitvijo kota lopatic.

(d)

Zahteva za samostojno reševalno napravo ni potrebna, ker je v avtorotaciji nenehno vrteč se rotor sam reševalni aparat.

CS-ULG 3 Obrazložitve

(a) V teh predpisih povzete zahteve o gradnji ultralahkih zrakoplovov niso povzetek sodobnega tehničnega znanja o letalstvu; potrebna je interpretacija zahtev na podlagi tega znanja. Ti predpisi o gradnji niso navodila za izgradnjo, temveč se predvsem pričakuje, da ima uporabnik obstoječe strokovno znanje in da uporablja predpise samo za preverjanje.

(b) Razdelki z zavezujočo vsebino obsegajo pojme »naj bi« ali »se sme/lahko«. Ti izrazi se uporabljajo v besedilu za podajanje priporočljivih izjav ali splošnih dovoljenj.

(c) Za zahteve, ki obsegajo kakovostne pojme (npr. »jasno vidno« ali »preizkušeno na ustrezen način«), je ob dvomu potrebno pridobiti odločitev s strani pristojnega organa.

CS-ULG 4 Vsebina in oblika

(a) Predpisi so razdeljeni po področjih s črkami.

(b) V kazalu so našteta področja v razdelkih.

(c) Številčenje poglavij/odstavkov je z naraščajočimi črkami/številkami v analogiji z obstoječimi mednarodnimi standardi.

(d) Če imajo v skladu s to zahtevo pojmi poseben pomen, so na ustreznih mestih podane definicije.

RAZDELEK B – LETENJE

I. SPLOŠNO

CS-ULG 21 Izvedba dokazov

(a) Vse zahteve tega poglavja morajo upoštevati vse možne lege masnega središča in mase letala v obsegu obremenitev, za katere je dokazovanje ustreznosti izpeljano, in sicer s preizkusi in najmanj enim vzorčnim letalom.

(b) Dokazi morajo biti izpeljani za vse oblike letenja, v katerih bo ULG letel, če ni drugače določeno.

Opomba:

V tem poglavju niso zajete vse zahteve, ki dokazujejo skladnost dokazov s preizkusnimi poleti.

Razlaga:

(1)

Merilna oprema za preizkusne polete:

(a) Za preizkusne polete naj bo ULG opremljen z merilno opremo, ki omogoča enostavno izvedbo meritev in opazovanj.

(b) Pred začetkom preizkusov naj se določi natančnost merilne opreme in njihove korekcijske tabele ali diagrame. Pri tem je potrebno še posebej paziti na napako merilnika, pri čemer se upošteva vpliv posameznega stanja zrakoplova.

(2)

Pred izvedbo preizkusnih poletov naj bodo izvedeni naslednji preizkusi na tleh:

(a) preizkus delovanja motorja v skladu z obrazložitvami k razdelku F CS-ULG 903,

(b) dokumentirana meritev maksimalnega odklona krmilnih površin, glave rotorja in elementov za ugotavljanje skladnosti s konstruktivnim predlogom.

(3)

Preizkus funkcionalnosti:

Pred začetkom preizkusnih poletov naj bodo na tleh izvedeni vsi funkcionalni preizkusi sistemov in ULG.

CS-ULG 23 Razporeditev masnih bremen

(1)

Območje lege masnega središča, pri katerem je letalo varno krmarljivo, določi prosilec.

(2)

Področje težišča naj ne bo manjše kot tisto, ki ustreza masi vsakega potnika med minimalno maso 60 kg samo za pilota in določeno največjo maso za pilota in potnika z upoštevanjem neugodne dodatne teže goriva in prtljage. Določena največja masa na osebo ne sme biti manjša od 90 kg. Masa pilota manj kot 60 kg se lahko uravna z balastom.

CS-ULG 25 Omejitve mase – največja masa

Največja masa je določena tako, da:

(1)

ni večja od:

(a) največje mase, ki jo je predlagal prosilec,

(b) največje načrtovane mase, pri katerih je dokaz izpeljan za vse možne obremenitve ogrodja in skladen z vsemi zahtevami letenja;

(2)

ni manjša od mase, ki je rezultat mase praznega giroplana z maso potnika 100 kg za enosedežni giroplan ali maso potnika 180 kg za dvosedežni giroplan skupaj z zahtevano minimalno opremo in dovolj goriva za vsaj polurni let pri najvišji neprekinjeni zmogljivosti.

CS-ULG 29 Masa praznega ULG in pripadajoča lega masnega središča

(1)

Masa praznega ULG in pripadajoča lega masnega središča se določi s tehtanjem ULG:

(a) z/s:

-

stalno vgrajenim balastom,

-

zahtevano minimalno opremo,

-

neuporabnim gorivom, največjo količino olja (če obstaja), hidravličnega olja (če obstaja) in hladilne količine (če obstaja);

(b) brez:

-

mase potnikov,

-

dodatnega bremena.

(2)

Stanje ULG med določanjem prazne mase mora biti natančno definirano in brez težav ponovno vzpostavljivo in lahko ponovljivo.

CS-ULG 31 Odstranljive uteži

V ULG se lahko za pravilno delovanje transportirajo dodatne uteži.

CS-ULG 33 Omejitve vrtljajev rotorja

Za celotno področje hitrosti letenja in mase ULG je za želeno dovoljenje potrebno določiti vrtljaje rotorja. Od proizvajalca dovoljeni manevri ne smejo zahtevati posebne spretnosti za vzdrževanje vrtljajev rotorja v predpisanih mejah.

II. ZMOGLJIVOSTI

CS-ULG 45 Splošno

Dokazila o izpolnjevanju zahtev iz CS-ULG 51 + CS-ULG 75 je potrebno pridobiti pri brezvetrju in normalni atmosferi.

CS-ULG 51 Vzlet

Veljajo naslednji pogoji:

-

Motor s polno (vzletno) močjo, maksimalna začetna masa, najmanj ugodna lega masnega središča.

-

Vzlet ne sme zahtevati posebne spretnosti.

-

Vsak vzlet je potrebno izpeljati tako, da je možen varen pristanek v primeru odpovedi motorja.

-

Varen vzlet mora biti možen do vzletne višine 2140 m nadmorske višine (MSL).

-

Vzletna razdalja sme znašati največ 300 m za doseganje višine letenja 15 m.

Opomba:

(a) Najmanj ugodna lega masnega središča izhaja iz ravnotežja med potiskom, uporom rotorja in trupa ter mase bremena in potnikov.

(b) V priročnik se vpiše povprečna vzletna razdalja šestih preizkusnih poletov.

CS-ULG 65 Vzpenjanje

Veljajo naslednji pogoji:

-

motor z vzletno močjo,

-

največja vzletna masa ULG.

Hitrost vzpenjanja pri višini letenja 2140 (MSL) in temperaturi 30 °C ne sme biti manjša od 1 m/s oziroma ne sme biti manjša od 1,5 m/s na višini morja.

CS-ULG 73 Moč pri najmanjši hitrosti letenja

(a) Varno nenehno hitrost vzpenjanja je potrebno dokazati pri polni (vzletni) moči motorja in maksimalni vzletni masi.

(b) Varno nenehno hitrost spuščanja je potrebno dokazati za motor v prostem teku in maksimalni vzletni masi.

(c) Vertikalna hitrost 9 m/s ne sme biti presežena.

CS-ULG 75 Pristajanje

(a) Varno pristajanje mora biti zagotovljeno pri vseh hitrostih, težiščih in masah ULG, ki jih določi prosilec.

(b) Pristajanje mora biti omogočeno z in brez moči motorja. Ne smejo se zahtevati posebne spretnosti pilota.

CS-ULG 79 Mejne vrednosti višine/hitrosti

Prosilec mora preveriti področje višine in hitrosti letenja, v katerih ni možen varen pristanek zaradi okvare motorja. Mejne vrednosti se prikažejo na diagramu višine/hitrosti.

Opomba:

Če je na podlagi podatkov v priročniku podana omejitev delovanja, ki izključuje nevarnost pri okvari motorja, diagram višine/hitrosti ni potreben.

III. LASTNOSTI LETENJA

CS-ULG 141 Splošno

(a) Giroplan mora biti varno krmarljiv in odziven:

(i) med vzletanjem pri največji vzletni moči,

(ii) pri vzpenjanju,

(iii) v horizontalnem letu,

(iv) pri spuščanju,

(v) pri pristajanju z dodano močjo ali prostim tekom motorja,

(vi) pri nenadni odpovedi motorja,

(vii) pri ponovnem vzletu med prekinjenim pristajanjem,

(viii) pri dinamičnih manevrih, vključno z ostrim zavijanjem, pri vertikalnem spuščanju in navpičnem letu, pa tudi pri vrtenju okoli vzdolžne osi.

(b) Prehod iz enega v drug manever mora biti lahek (vključno z zavijanjem, če konfiguracija to dovoli) pri vseh verjetnih pogojih letenja brez posebnih spretnosti pilotiranja, pozornosti in naprezanja pilota ter brez prekoračitve faktorja preobremenitve pri vseh dopustnih močeh motorja, tudi pri nenadni odpovedi motorja. Majhna odstopanja od priporočenih postopkov ne smejo povzročiti nevarnega načina letenja.

(c) Vse nenavadne letalne lastnosti, ki so opazne pri preizkusnih poletih za dokaz skladnosti z zahtevami letenja in vse občutne spremembe letalnih lastnosti zaradi dežja, morajo biti ugotovljene pri vseh dovoljenih nastavitvah moči motorja.

(d) Če pilot težko premaguje sile pri krmarjenju, morajo biti mejne zmožnosti premagovanja sil ovrednotene z meritvami. Največje dovoljene sile za triosno krmilje so navedene v spodnji tabeli. Te omejitve veljajo za vse dovoljene nastavitve moči motorja.

	višina [daN]	nagib [daN]	smer [daN]
Kratkotrajno upravljanje	20	10	40
Dolgotrajno upravljanje	2	1,5	10

(e) Odklon glavnih in pomožnih krmilnih površin se zaradi elastičnih deformacij pogona krmil ne sme toliko zmanjšati, da bi giroplan postal težko krmarljiv.

CS-ULG 143 Krmarljivost in okretnost

ULG mora biti varno krmarljiv in dovolj okreten med:

(a) križarjenjem;

(b) pri vseh potrebnih manevrih za varno delovanje ULG-ja:

-

pri vzletu,

-

pri vzpenjanju

-

v horizontalnem letu,

-

v zavojih,

-

pri spuščanju,

-

pri pristajanju z dodano močjo ali prostim tekom motorja;

(c) prehodom znotraj leta brez moči motorja in leta z močjo motorja.

Vse zgoraj naštete lastnosti morajo biti prisotne pri:

-

vseh težiščih, ki jih določi prosilec,

-

masah, ki jih poda prosilec,

-

celotnem območju delovanja motorja.

Prav tako morajo biti možni varni vzleti in pristanki pri hitrosti vetra 7 m/s.

CS-ULG 161 Trimer

Če je predvideno trimanje, mora biti izvedeno tako, da so vzdolžne in prečne krmilne sile na palici pri horizontalnem letu in pripadajočih hitrostih enake nič.

Trimanje sme povzročiti le linearni porast krmilne sile na palici.

IV. STABILNOST LETENJA

CS-ULG 171 Splošno

Pilot ULG-ja mora brez pretirane utrujenosti ali napora pri vsakem normalnem manevru leteti tako dolgo, kot se pričakuje med normalnim delovanjem. Med temi leti mora ULG opraviti najmanj tri pristanke in tri vzlete enega za drugim.

CS-ULG 173 Statična vzdolžna stabilnost

Upravljanje rotorja je nastavljeno tako, da je na celotnem področju letenja, ki ga je določil prosilec, potrebno krmilno palico "povleči", da dosežemo hitrost pod hitrostjo trimanja, da je potrebno krmilno palico "pritisniti", da dosežemo hitrost nad hitrostjo trimanja.

Porast sile krmiljenja zaradi spremembe hitrosti mora biti tako velik in pozitiven, da vsaka bistvena sprememba hitrosti povzroči spremembo sile krmiljena.

CS-ULG 175 Dokazovanje stabilnosti letenja

Statično vzdolžno stabilnost je potrebno dokazati za celotno področje hitrosti, za katero se želi pridobiti certifikat.

Če so za dinamično stabilnost potrebni dodatni testni leti, se je o njihovem poteku in vsebini potrebno dogovoriti s pristojnim organom.

Upoštevati je potrebno naslednje predpogoje:

-

kritična masa,

-

kritična lega masnega središča,

-

vsaka možna moč motorja,

-

let naravnost,

-

zavoji do 30° nagiba,

-

pri nobenem načinu letenja se ne smejo pojaviti nevarna nihanja.

CS-ULG 181 Dinamična stabilnost

Vsako kratkotrajno nihanje z:

(a) nedotaknjenim pogonom krmil ali

(b) ročno učvrščenim pogonom krmil

mora biti za vse nastavitve moči motorja močno dušeno.

Opomba:

Močno zadušeno nihanje se pokaže kot fugoidno nihanje med 10 do 30 s, katerega amplituda se med nihanjem ne podvoji.

V. PREVLEČENI LET

CS-ULG 201 Prevlečeni let

Pri letu z in brez moči motorja hitrost ne sme pasti pod vrednost minimalne hitrosti letenja, ki jo je določil prosilec; izključeni so manevri, pri katerih je padec hitrosti pod minimalno hitrost namenski in se smatra za normalni manever.

Povečanje hitrosti letenja mora biti možno z rahlim pritiskom na krmilno palico ali s povečanjem moči motorja.

Pri precejšnjem padcu hitrosti pod dovoljeno najmanjšo hitrost se mora varno stanje letenja ponovno vzpostaviti z rahlim pritiskom na krmilno palico. Pri tem je potrebno pričakovati precejšnjo izgubo višine.

Prosilec mora v tem primeru podati izgubo višine, ki je potrebna za doseganje varnega stanja letenja (glej tudi razdelek B, CS-ULG 79).

VI. VOŽNJA PO TLEH IN PO VODI

CS-ULG 231 Smerna stabilnost in krmarljivost

Pri vseh pričakovanih hitrostih giroplana na tleh ne sme obstajati nobena neobvladljiva težnja k uhajanju iz smeri vožnje. Med premikanjem po tleh mora biti giroplan smerno krmarljiv.

CS-ULG 234 Vzlet in pristanek pri bočnem vetru

Vzletanje in pristajanje ULG pri bočnem vetru mora biti preizkušeno. Na podlagi rezultatov teh preizkusov je potrebno v priročnik dodati navodila za ravnanje v primeru bočnega vetra.

CS-ULG 239 Brizganje vode

Če je zaželeno dovoljenje za uporabo ULG na vodi, brizganje vode ne sme ovirati vidljivosti pilota, poškodovati delov ULG-ja ali vplivati na njihovo delovanje med vožnjo, vzletanjem in pristajanjem na vodi.

CS-ULG 241 Resonančno nihanje na tleh

Pri delujočem motorju na tleh ULG ne sme težiti k nevarnim nihanjem. Navedeno je potrebno dokazati za vse predvidene kombinacije vrtljajev rotorja in hitrosti premikanja ULG-ja po tleh, vključno z uporabo predrotacijskega sistema.

VII. DRUGE ZAHTEVE GLEDE DELOVANJA

CS-ULG 261 Pristanek v sili

Dolet pri pristanku v sili se mora izvesti v okviru dovoljene hitrosti. Varen pristanek je potrebno dokazati s preizkusom z nevrtečim propelerjem in maksimalno dovoljeno vzletno maso.

RAZDELEK C – TRDNOST

I. SPLOŠNO

CS-ULG 301 Obremenitve

(a) Zahteve za trdnost so določene z dopustno obremenitvijo oziroma največjo pričakovano preobremenitvijo v uporabi in skrajno obremenitvijo oziroma dopustno obremenitvijo, pomnoženo s predpisanim varnostnim faktorjem. Če ni drugače določeno, so predpisane obremenitve mejne dopustne obremenitve.

(b) Če ni drugače opredeljeno, so vse sile upore tal, vode in zraka v ravnovesju z vztrajnostnimi silami porazdeljene mase ULG-ja. Razpored sil mora biti modeliran tako, da odraža dejansko stanje ali varnejši približek.

(c) Če upogibi zaradi obremenitve bistveno spremenijo porazdelitev notranjih in zunanjih sil, je potrebno takšno porazdelitev upoštevati.

CS-ULG 303 Varnostni faktor

(a) Varnostni faktor je 1,5, če ni predpisana druga vrednost.

(b) Varnostni faktor je lahko pomnožen z dodatnim varnostnim faktorjem v primerih, če:

(i) trdnost sestavnega dela ni točno določena,

(ii) se trdnost pričakovano zmanjšuje še pred zamenjavo

ali

(iii) ni točnih podatkov o trdnosti zaradi neznanih metod izdelave in kontrole.

Kolikor element v spodnji tabeli ni naveden, je potrebno elementu za vsak tip ULG-ja posebej določiti dodatni varnostni faktor. Zahtevan čas za zamenjavo takšnega dela mora biti naveden v pripadajočem navodilu za uporabo.

Posebej določiti za:

Deli iz litin	2,0
Spoji s sorniki	2,0
Spoji in vezni členi krmilja (razen ležajev)	6,7
Okovja	1,2
Varnostni pas – pritrditev	1,5 x preobremenitev iz pogojev o pristanku v sili po CS-ULG 561
Pletenice	2,0
Spoji v krmilnih drogovih za izvrtine, obremenjene na bočni tlak	3,3
Spoji v krmilnih pletenicah za izvrtine, obremenjene na bočni tlak	2,0
Sedeži in varnostni pasovi	2,0

CS-ULG 305 Trdnost in deformacije

(a) Struktura ULG-ja mora vzdržati dopustne obremenitve brez poškodb in trajnih deformacij. Obremenitve v dopustnih mejah ne smejo vplivati na varnost delovanja. To velja še posebej za krmilje.

(b) Struktura mora skrajne obremenitve, preden se poruši, vzdržati vsaj 3 sekunde. Časovni pogoj ne velja za dinamične obremenitvene preizkuse, kjer se simulirajo dejanski obremenitveni pogoji.

CS-ULG 307 Ustreznost ogrodja

Dokaz zahtev o trdnosti in deformacijah v skladu s CS-ULG 301, odstavek (c), mora biti izveden za vse kritične obremenitvene pogoje. Analiza trdnosti se lahko uporablja samo v primerih, ko je z izkušnjami potrjena zanesljivost te metode. V nasprotnem primeru morajo biti izvedeni dokazni obremenitveni preizkusi.

Določene dele strukturne trdnosti je potrebno dokazati glede na zahteve v razdelku D.

Opomba:

CS-ULG 301, odstavek (c), ne obsega vseh zahtev v vezi s trdnostjo.

CS-ULG 309 Mejne vrednosti

Poskusi obremenitev v skladu s CS-ULG 307 se praviloma izvedejo pod obremenitvijo do računske natezne trdnosti (Bruchlast). Rezultati, dobljeni na podlagi poskusov, se popravijo glede na odstopanja v izračunih predpostavljenih mehanskih značilnosti in meritev tako, da je katera koli struktura, ki kaže trdnost pod merilno vrednostjo na podlagi odstopanj glede materialov in meritev, malo verjetna.

II. OBREMENITVE MED LETENJEM

CS-ULG 321 Splošno

Pri ultralahkih giroplanih je faktor preobremenitve letenja faktor preobremenitve rotorja. Dejanski faktor preobremenitve je potrebno ugotoviti z upoštevanjem ravnotežja pri vseh pogojih letenja, ki so določeni v tem predpisu. Dokaz za izpolnitev zahtev pri obremenitvi letenja, ki ga je potrebno priskrbeti pod naslednjimi pogoji:

(a) pri največji vzletni masi,

(b) pri vseh možnih porazdelitvah dodatnih bremen,

(c) pri mejah delovanja, ki so določene v priročniku o letenju.

CS-ULG 337 Varnostni faktorji preobremenitve

ULG se mora izmeriti na preobremenitev v vrednosti +3,0 in na preobremenitev v vrednosti –1,0.

CS-ULG 339 Varne preobremenitve

Predpostavlja se, da se obremenitve, ki izhajajo iz uporabe varne preobremenitve, začenjajo na sredini vsakega rotorskega pesta in se porazdelijo v smeri krakov rotorja in dodatnih površin. Na vsak kritični pogoj prestrezanja obremenitve, vključno z letenjem z in brez moči motorja, vpliva največje izmerjeno razmerje med hitrostjo koncev krakov rotorja in hitrostjo ULG. Razmerje med hitrostjo koncev krakov rotorja in hitrostjo ULG je razmerje med komponento hitrosti letenja v ravnini rotorja in hitrostjo koncev krakov rotorja in je določeno na naslednji način:

v = hitrost ULG (IAS) v m/s

cos alfa = kot med ravnino rotorja in ravnino, katere navpična os je pravokotna na ravnino letenja (kot je pozitiven, če je os ravnine rotorja nagnjena nazaj)

omega = kotna hitrost rotorja v rad/sek

r = polmer rotorja v m

&fbco;binary entityId="cd8b4f9f-b2bb-4096-9be0-7b7546c1c161" type="jpg"&fbcc;

CS-ULG 341 Faktorji preobremenitve zaradi udarca vetra

ULG mora biti dimenzioniran tako, da pri vsaki kritični hitrosti letenja vzdrži obremenitve udarcev vetra iz smeri od spodaj navzgor z vertikalno hitrostjo 10 m/s.

CS-ULG 361 Navor motorja

(a) Nosilec motorja in njegova pritrditev morata biti dimenzionirana za naslednje vplive:

(i) za navor pri največji vzletni moči motorja in vrtljajih propelerja hkrati s 75 % varnih pozitivnih preobremenitev iz CS-ULG 337 (+3,0 g),

(ii) za navor pri največji stalni moči motorja in vrtljajih propelerja pri istočasnem vplivu varnih pozitivnih preobremenitev iz CS-ULG 337 (+3,0 g).

(b) Mejni navor, ki vključuje zahteve v skladu s CS-ULG 361 (a), se za običajne batne motorje z neposrednim prenosom moči na propeler določi z množenjem srednjega navora z varnostnim faktorjem iz spodnje tabele:

	Dvotaktni motor					Štiritaktni motor
Število cilindrov	1	2	3	4	5+	1	2	3	4	5+
Faktor	6	3	2,5	1,5	1,33	8	4	3	2	1,33

Opomba:

Pojem »neposredni« prenos moči pomeni prenos na gredi preko zobnikov ali jermena. Za ostale prenosne sisteme (npr. sklopka na centrifugalno silo) in neobičajne motorje je varnostni faktor potrebno določiti s pomočjo pristojnega organa.

CS-ULG 363 Stranske preobremenitve na nosilec motorja

Nosilec motorja in vpetje nosilca morata biti načrtovana za predvideno stransko obremenitev s stranskim varnostnim faktorjem, ki znaša najmanj tretjino dopustnega faktorja preobremenitve v skladu s točko 361.

III. OBREMENITVE KRMILNIH POVRŠIN IN POGONOV KRMIL

CS-ULG 391 Splošno krmilne naprave

Vsi deli pogona krmilnih naprav in njihovih vpetij morajo biti načrtovani na obremenitve, ki ustrezajo najmanj 125 % obremenitvam krmilnih površin, opisanih v CS-ULG 397. V nobenem primeru ne smejo biti načrtovane obremenitve v katerem koli delu naprave manjše, kot se pokaže pri uporabi 60 % navedenih moči rok in nog v skladu s CS-ULG 397.

CS-ULG 395 Krmilne naprave

Vse krmilne naprave za neposredno upravljanje ULG-ja okoli njegove vzdolžne, prečne ali vertikalne osi (glavna krmilna naprava) in druge krmilne naprave, ki vplivajo na letenje, kot tudi njihova vpetja in omejevalniki gibanja (vključno z njimi) za varno obremenitev, ki izhaja iz moči za vodenje letala v spodnji tabeli.

Za krmilja s prenosom teže in druge neobičajne krmilne sisteme (npr. krmilna palica, pritrjena na strani) lahko pristojni organ dopusti manjše sile za vodenje letala, če se lahko dokaže, da v tabeli navedenih sil pilot ne more povzročiti.

CS-ULG 397 Varne moči za vodenje ULG

Krmilje	Pilotova sila na pogon [daN]	Način prenosa sil (enostaven vzvodni sistem)
Višinski pogon krmil	20	Poteg in potisk na palici
Pogon krmil za nagib	15	Stransko prečno gibanje palice
Smerni pogon krmil	30	Potisk naprej na pedal smernega krmila
Dodatna krmilja	15	Povleči in pritisniti ročko

CS-ULG 399 Dvojni pogon krmil

Dvojne krmilne naprave morajo biti dimenzionirane:

-

za sočasno krmarjenje v istih smereh in

-

za sočasno krmarjenje v nasprotujočih smereh,

pri čemer vsak pilot obremenjuje pogon krmil s 75 % sile, navedene v CS-ULG 397 (v originalu je naveden CS-ULG 43, op.).

CS-ULG 411 Oddaljenost od tal

Treba je zagotoviti, da je pri maksimalnem elastičnem povesu podvozja, koles in varovalnega naslona repa pri najneugodnejšem položaju propeler motorja še najmanj 15 cm oddaljen od tal.

CS-ULG 413 Smerni stabilizatorji in krmilne površine

Vertikalne in horizontalne površine repa morajo biti načrtovane tako, da lahko varno prevzamejo maksimalne pričakovane zračne in masne sile.

CS-ULG 447 Skupne obremenitve na repu

Treba je izhajati iz dejstva, da 75 % prevzete maksimalne obremenitve za vsako krmilno površino deluje sočasno.

Smernice za velikosti repnih površin

Premer rotorja:	D_R
Površina rotorja:	F_R
Horizontalne repne površine:	F_H = 0,033 · F_R
Vertikalne repne površine:	F_S = 0,033 · F_R
Ročica horizontalnih površin:	l_H = 0,22 · D_R
Ročica vertikalnih površin:	l_S = 0,22 · D_R

&fbco;binary entityId="737d489d-b355-4525-887f-4e9f55a9cdc1" type="jpg"&fbcc;

OBREMENITVE ZARADI DOTIKA TAL

(kota l_H bi morala vključevati tudi dimenzijo1/4, op.)

CS-ULG 471 Splošno

Mejne vrednosti obremenitev strukture ULG-ja zaradi dotika tal se obravnavajo kot ravnovesje med zunanjimi in vztrajnostnimi silami. V vseh primerih morajo biti zunanje sile za ravnovesje z linearnimi in rotacijskimi vztrajnostnimi silami določene tako, da odražajo dejansko stanje ali varnejši približek.

Kritično masno središče:

-

Kritične lege masnega središča znotraj področja, za katerega se zaproša za dovoljenje, je potrebno izbrati tako, da se za vsak sestavni del podvozja upošteva največja načrtovana obremenitev.

CS-ULG 473 Zahteve in predpostavke obremenitev glavnega podvozja

(a) Za določene pogoje pristajanja je potrebno uporabljati maksimalno vzletno maso oziroma načrtovano največjo maso.

(b) Faktor navpične vztrajnostne preobremenitve, pri silah s prijemališčem v masnem središču giroplana, ne sme biti manjši od faktorja preobremenitve, ki nastane ob dotiku pri hitrosti padanja:

&fbco;binary entityId="ab98552b-b8b6-4743-90db-8d27906d31da" type="jpg"&fbcc;

pri čemer ni potrebno, da je hitrost padanja večja od 3 m/s, vendar ne sme biti manjša od 1,5 m/s.

(c) Domneva se, da se med celotnim pristajanjem pojavlja vzgon rotorja s prijemališčem v težišču. Ta vzgon ne sme preseči dve tretjini predvidene največje mase. Faktor pristajalne vztrajnostne preobremenitve je lahko faktor navpične vztrajnostne preobremenitve zmanjšan za razmerje med vzgonom in maso ULG-ja.

CS-ULG 479 Pogoji pristajanja

Med pristajanjem se ULG nahaja v normalni poziciji letenja brez potiska.

Glavno podvozje:

Navpična obremenitev na vsakem kolesu glavnega podvozja mora znašati 2 W, in sicer v povezavi z najmanj ugodno kombinacijo obremenitve upora in stranske obremenitve, vsake do 0,5 W. Če so vgrajene zavore, je potrebno obremenitev upora povečati na 0,8 W.

Nosno kolo:

Navpična obremenitev na vsakem nosnem kolesu mora znašati 1,5 W, in sicer v povezavi z najmanj ugodno kombinacijo obremenitve upora in stranske obremenitve, vsake do 0,5 W.

Repno kolo:

Struktura repnega kolesa mora biti šibkejša od strukture ULG, na katero je nameščena.

Drča na repu:

Drča na repu služi samo zaščiti primarne in sekundarne strukture in naj bi vzdržala zahtevane obremenitve med drsenjem.

CS-ULG 505 Pogoji pristajanja s smučmi

Dovoljenje za uporabo smuči pridobi ULG, ki ima načrtovane naslednje obremenitve:

Pogoj za navpično obremenitev: vertikalna obremenitev znaša n · P in horizontalna obremenitev (n/4) · P, obremenitvi delujeta istočasno na dele za pričvrstitev, hkrati deluje vertikalna obremenitev 1,33 · P na pritrdilne ležaje.

Pogoj za stransko obremenitev: stranska obremenitev znaša 0,35 · P in deluje v horizontalni ravnini pravokotno na srednjico giroplana na dele za pričvrstitev.

Opomba:

P je največja možna teža na obeh smučeh pri maksimalni vzletni masi in n varna določena preobremenitev v skladu s CS-ULG 473 in CS-ULG 474.

CS-ULG 521 Zahteve za ULG s plovci

Dovoljenja za delovanje na vodi veljajo za pričvrstitev plovca z obremenitvami po CS-ULG 473 in CS-ULG 474.

Nosilnost plovca je razporejena tako, da lahko vsak plovec nosi maksimalno vzletno maso ULG-ja.

IV. ZAHTEVE ZA GLAVNE SESTAVNE DELE

CS-ULG 547 Ogrodje glavnega rotorja

Rotor in os se načrtujeta tako, kot je opisano:

(a) Ogrodje rotorja mora varno prevzeti obremenitve, določene v CS-ULG 337 in CS-ULG 341. Pri določanju kritičnih obremenitev se upošteva število vrtljajev rotorja z upoštevanjem vpliva višine letenja.

(b) Ogrodje rotorja prevzame naslednje obremenitve:

1.

obremenitve zaradi sunkov, ki jih povzročajo ovire na tleh;

2.

vsaka druga kritična obremenitev, ki se pričakuje pri delovanju.

(c) Ogrodje rotorja mora varno prevzeti obremenitve vrtilnega momenta sistema predrotacije.

CS-ULG 549 Ogrodje trupa, krmilne površine, podvozje in nosilca rotorja