TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upniki sami nosijo pritožbene stroške in so nerazdelno dolžni dolžnikoma v 15-tih dneh povrniti pritožbene stroške v znesku 901,89 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

Pravni interes je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka. Zato mora nanj paziti tudi sodišče druge stopnje. Z vpisom sklepa o prenosu v sodni register so delnice ex lege, torej na originaren način prešle na glavnega delničarja. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da so interesi upnikov zadostno zavarovani že v okviru obstoječih postopkov (s tožbo napadeni sklep o prenosu) brez izdaje začasne odredbe.

Pravdno upravičenje (legitimatio ad processum) pove, ali ima stranka sploh možnost uveljavljati meritorno odločitev in je procesna predpostavka. Če ta manjka sledi zavrženje tožbe ali smiselno predloga za izdajo začasne odredbe.

Z izgubo statusa delničarja se izgubi tudi pravico do vodenja pravd, ki se nanašajo na uveljavljanje ničnosti ali izpodbojnosti skupščinskih sklepov, razen v zvezi s izpodbijanjem skupščinskega sklepa, s katerim je bil prizadet njihov pravni položaj, to je sklepa o prenosu, na podlagi katerega so bili iztisnjeni kot manjšinski delničarji iz dolžnika. Ne morejo pa upniki kot iztisnjeni delničarji, kar pomeni, da to več niso, vlagati začasne odredbe z vsebino navedeno v izreku izpodbijanega sklepa.

Tako kot je začasna odredba oblikovana, je v nasprotju z materialnopravnimi določbami ZGD-1. Skupščinskih sklepov ne sprejema družba, ampak delničarji. Zato bi, če bi želeli pravilno oblikovati začasno odredbo, to morali naperiti zoper delničarje in ne zoper družbo.

Ker so upniki napadali pravilnost in zakonitost sklepa o prenosu, ne morejo z začasno odredbo zahtevati, da se v primeru uspeha z začasno odredbo nanje ponovno prenesejo delnice od glavnega delničarja in se glavnemu delničarju vrne plačana odpravnina.