TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zahteve za sodno varstvo zavrnejo kot neutemeljene.

II. Storilka pravna oseba mora plačati sodno takso v znesku 1.400,00 EUR, vsak storilec odgovorna oseba pravne osebe, razen A. A., pa sodno takso 40,00 EUR.

Deklaranti se štejejo za strokovnjake na področju carinjenja, saj se z vlaganjem carinskih deklaracij ukvarjajo poklicno. Kot taki morajo poznati kombinirano nomenklaturo carinske tarife, iz katere izhaja, da se litijeve baterije uvrščajo pod drugo tarifno številko kot pa litij-ionske, prav tako pa se zavedajo, da vložitev carinske deklaracije, ki vsebuje nepravilne ali nepopolne informacije, predstavlja prekršek. Zaradi tega jim je mogoče ob zgornjih ugotovitvah o neujemanju opisov blaga v računih, ki jih je uvoznik priložil dispozicijam, z opisi blaga v spremnih računih, ki jih je izvoznik priložil pošiljkam, ker niso zahtevale dopolnitve dokumentacije, da bi lahko zanesljivo ugotovile kakšne baterije so predmet uvoza in jih posledično uvrstile pod pravilno tarifno številko kombinirane nomenklature carinske tarife, pač pa so se zanašale na pravilnost podatkov v spremnih računih, očitati zavestno malomarnost.

Prekrškovni organ glob, ob odsotnosti posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi utemeljevale njihovo omilitev po šestem odstavku 26. člena ZP-1, niti ni mogel odmeriti nižje, kot pa jih je odmeril, še manj pa obravnavane prekrške šteti za prekrške neznatnega pomena. Tudi iz 6.a člena ZP-1, ki določa, kateri prekršek se šteje za prekršek neznatnega pomena, namreč izhaja, da se eden od dveh pogojev, ki morata biti kumulativno izpolnjena, da bi bilo mogoče prekršek šteti za prekršek neznatnega pomena, nanaša na obstoj takih okoliščin, v katerih je bil prekršek storjen in ki ga delajo posebno lahkega.