TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v I. in II. točki izreka, tako da se glasi:

„I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati odpravnino v višini 7.957,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 15. 5. 2010 dalje do plačila, v roku 15 dni in pod izvršbo.

V presežku, to je za znesek 478,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 5. 2010 do plačila, se tožbeni zahtevek zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranke pravdne stroške v znesku 846,14 EUR, v roku 15 dni in pod izvršbo, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“

V preostalem delu se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se potrdi nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v skupnem znesku 211,69 EUR v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka te sodbe, po poteku izpolnitvenega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Tožena stranka sama krije pritožbene stroške, tožeča stranka pa sama krije stroške odgovora na pritožbo tožene stranke.

ZDR odpravnino ureja v 109. členu, v katerem določa, da je delodajalec delavcu dolžan izplačati odpravnino, če je delavec pri delodajalcu zaposlen vsaj eno leto, za delo pri delodajalcu pa se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Ta določba ne zahteva neprekinjene delovne dobe, torej da bi delavec neprekinjeno delal pri delodajalcu.

Pri izračunu delovne dobe, ki se upošteva pri odmeri odpravnine, se ne upošteva čas, ko je bil tožnik prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Podlaga za priznanje takšnega zahtevka v ZDR ne obstaja, saj je odpravnina namenjena delavcem, ki so (vsaj eno leto) delali pri delodajalcu, ki je zavezan za izplačilo odpravnine, ali njegovih pravnih prednikih.