TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-349/2017/17 (1312-10) z dne 26. 6. 2018 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Glede obeh grozilnih pisem, ki naj bi bili razlog za zapustitev izvorne države, sodišče pritrjuje toženi stranki v delu obrazložitve odločbe, iz katere izhaja, da četudi bi se izhajalo iz predpostavke, da je tožnik res prejel dve pismi talibanov, se mu dejansko ni nič zgodilo.

Ni mogoče spregledati, da je tožnik navajal, da naj bi bil preganjan kot pripadnik oboroženih sil afganistanskih oblasti s strani talibanov, torej naj bi mu preganjanje (v obliki groženj v pismih) grozilo kot pripadniku ene od vojskujočih se strani v državljanski vojni. Čeprav tožnik teh trditev izrecno ni opredelil v tem smislu, ali želi status begunca ali pa status subsidiarne zaščite, pa že iz teh navedb smiselno izhaja, da tožnik izpostavlja, da v Afganistanu poteka državljanska vojna, kjer se je sam počutil ogroženega kot pripadnik oboroženih sil s strani nasprotne oborožene sile. S tem, ko je pooblaščenec tožnika poslal toženi stranki poročila prav z namenom, da jih pred odločanjem prouči, je smiselno opozoril tudi na splošno varnostno situacijo v Kabulu in bi se zato tožena stranka morala opredeliti do navedb teh virov o varnostni situaciji.