Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Jurija, Zvonika sv. Jurija in Krstilnice sv. Janeza Krstnika v Piranu za kulturni spomenik državnega pomena

3842. Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Jurija, Zvonika sv. Jurija in Krstilnice sv. Janeza Krstnika v Piranu za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/96) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

O D L O K
o razglasitvi Cerkve sv. Jurija, Zvonika sv. Jurija in Krstilnice sv. Janeza Krstnika v Piranu za kulturni spomenik državnega pomena

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasijo enote dediščine:

Piran – Cerkev sv. Jurija (EŠD 516),

Piran – Zvonik sv. Jurija (EŠD 7188),

Piran – Krstilnica sv. Janeza Krstnika (EŠD 3873).

Enote imajo zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jih razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega spomenika, kulturne krajine in zgodovinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Cerkev, zvonik in krstilnica župnijske cerkve sv. Jurija so edinstven baročni sakralni kompleks v Sloveniji, ki stoji na najbolj dominantni vzpetini slovenske obale in nad srednjeveškim jedrom Pirana. Cerkveno središče ima pomembno vlogo v zgodovini razvoja mesta, saj so na prostoru baročne arhitekture stali objekti že v prazgodovini, antiki in v srednjem veku. Baročno cerkveno središče odlikuje pretehtana postavitev posameznih arhitektur, ki je podrejena urbanistični mestni zasnovi in zgledom beneškega stavbarstva.

Spomenik obsega zemljišče, parcelni številki 824, 825, obe k.o. Piran. Na parceli Cerkve sv. Jurija (EŠD 516), številka 825, k.o. Piran, samostojno stojita tudi Zvonik sv. Jurija (EŠD 7188) in Krstilnica sv. Jurija (EŠD 3873). Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu v izvornem merilu 1:1000 z dne 10. 9. 2003 in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov hranita Ministrstvo za kulturo – Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: zavod).