na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o zemljiškem katastru (ZZKat)
OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 16-141/1974, stran 844 DATUM OBJAVE: 26.4.1974
VELJAVNOST: od 4.5.1974 do 23.5.2011 / UPORABA: od 4.5.1974
SRS 16-141/1974
Verzija
10 / 10
Čistopis se uporablja od 24.5.2011 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.2.2026: AKTUALEN.
141. Zakon o zemljiškem katastru (ZZKat)
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Skupščine Socialistične republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o zemljiškem katastru
o razglasitvi zakona o zemljiškem katastru
Razglaša se zakon o zemljiškem katastru, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 17. aprila 1974 in na seji gospodarskega zbora dne 17. aprila 1974.
Št. 45-4/74
Ljubljana, dne 17. aprila 1974.
Predsednik
Sergej Kraigher l. r.
Sergej Kraigher l. r.
Z A K O N
o zemljiškem katastru
o zemljiškem katastru
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V zemljiškem katastru se evidentirajo podatki o zemljiščih, in sicer:
-
o nosilcih stvarno-pravnih pravic na zemljiščih;
-
o legi, obliki, površini, vrsti rabe, katastrskem razredu, katastrskem dohodku, rodovitnosti in proizvodni sposobnosti zemljišča;
-
o posebnih režimih uporabe in razpolaganja z zemljišči, ki so določeni s predpisi družbenopolitičnih skupnosti;
-
o pripadnosti zemljišča statističnim okolišem;
-
drugi podatki o zemljiščih, če je tako določeno z zakonom, predpisom izdanim na podlagi zakona ali z odlokom občinske skupščine.
2. člen
Zadeve zemljiškega katastra so splošnega pomena za SR Slovenijo.
Za zemljiški kataster veljajo v SR Sloveniji enoten sistem, ki je določen s tem zakonom, in enotni tehnični normativi, določeni na njegovi podlagi.
3. člen
Zadeve zemljiškega katastra opravlja za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ (v nadaljnjem besedilu: občinski geodetski organ) in Geodetska uprava SR Slovenije, razen tistih zadev, ki jih v skladu s tem in s posebnim zakonom opravljajo geodetske organizacije združenega dela.
4. člen
Podatki zemljiškega katastra se ugotavljajo, določajo in evidentirajo glede na parcelo.
Temeljna teritorialna enota za vodenje zemljiškega katastra je katastrska občina.
Območje in ime katastrske občine določa skupščina občine potem, ko dobi mnenje Geodetske uprave SR Slovenije.
Temeljna teritorialna enota za katastrsko klasifikacijo zemljišč je katastrski okraj.
Območje in ime katastrskega okraja določa Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na predlog Geodetske uprave SR Slovenije potem, ko dobi mnenje skupščin občin v katerih območje sega katastrski okraj.
5. člen
Kot nosilci stvarno-pravnih pravic na posameznih zemljiščih se v zemljiškem katastru evidentirajo njihovi lastniki oziroma imetniki pravice uporabe (v nadaljnjem besedilu: lastniki oziroma uporabniki).
Lastniki oziroma uporabniki zemljišč se smejo vpisati v zemljiškem katastru le na podlagi zemljiško-knjižnega stanja oziroma na podlagi sklepa sodišča.
V primerih, ko je uveden postopek razlastitve, prisilnega prenosa pravice uporabe, arondacije ali komasacije zemljišč, se lahko v zemljiškem katastru na zahtevo lastnika oziroma uporabnika vpiše tudi dejanski uživalec, če se ta s tem strinja.
6. člen
Zemljišča se evidentirajo v zemljiškem katastru glede na njihovo dejansko vrsto rabe in to kot:
-
katastrske kulture, če se uporabljajo oziroma, če so namenjene za kmetijsko in gozdno proizvodnjo;
-
zemljišča pod gradbenimi objekti;
-
zelene površine;
-
nerodovitna zemljišča.
7. člen
Katastrske kulture so njive, vrtovi, plantažni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, vinogradi, travniki, barjanski travniki, pašniki, gozdovi, trstičja, hmeljišča in gozdne plantaže.
Zemljišča pod gradbenimi objekti, zelene površine in nerodovitna zemljišča se razvrstijo v posebne kategorije po nomenklaturi in merilih, ki bodo določena s predpisom za izvrševanje tega zakona.
8. člen
Vpisi in vrisi v zemljiškem katastru se smejo opraviti le na podlagi listin, ki so predvidene s tem zakonom in s predpisi za njegovo izvrševanje, in na podlagi uradnih ugotovitev, ki jih opravijo pristojni upravni organi za geodetske zadeve.
9. člen
Zemljiški kataster se izdela na podlagi srednjeročnih programov del, ki jih sprejema Skupščina SR Slovenije potem, ko je dobila mnenje občinskih skupščin, in letnih programov del, ki jih sprejema Izvršni svet Skupščine SR Slovenije oziroma organ, ki ga on pooblasti.
10. člen
Lastniki oziroma uporabniki zemljišč so dolžni dovoliti dostop na svoja zemljišča delavcem upravnih organov za geodetske zadeve in geodetskih organizacij združenega dela zaradi opravljanja ogledov oziroma meritev v zvezi z zemljiškim katastrom.
II. UGOTAVLJANJE IN ZAMEJNIČENJE POSESTNIH MEJA
11. člen
Meja med parcelama različnih lastnikov oziroma uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: posestna meja) se ugotavlja v mejnem ugotovitvenem postopku, kolikor se ne ugotavlja oziroma določa v sodnem postopku.
Meja med parcelama različne vrste rabe, ki pripadata istemu lastniku oziroma uporabniku, se ugotavlja po dejanskem stanju v naravi.
Mejni ugotovitveni postopek vodi občinski geodetski organ.
Občinska skupščina lahko pooblasti za vodenje mejnega ugotovitvenega postopka geodetsko organizacijo združenega dela, ki je v skladu z zakonom ustanovljena za opravljanje operativnih del v zadevah geodetske službe.
12. člen
V mejnem ugotovitvenem postopku oziroma v sodnem postopku ugotovljena posestna meja se mora zamejničiti s trajnimi znamenji.
Mejnih znamenj, postavljenih v mejnem ugotovitvenem postopku ali v sodnem postopku, ni dovoljeno uničevati, poškodovati ali samovoljno premeščati.
13. člen
Mejni ugotovitveni postopek se izvede na kraju samem v sodelovanju s prizadetimi lastniki oziroma uporabniki, ti morajo biti povabljeni k sodelovanju vsaj 8 dni pred začetkom postopka.
14. člen
V mejnem ugotovitvenem postopku se s soglasjem vseh navzočih lastnikov oziroma uporabnikov ugotovijo in zamejničijo mejne točke na posestnih mejah parcele.
Po dokončanih opravilih iz prejšnjega odstavka sestavi uradna oseba, ki vodi postopek, ugotovitveni zapisnik, ki ga podpišejo vsi prizadeti lastniki oziroma uporabniki.
Ugotovitveni zapisnik sestavljen in podpisan po določbah prejšnjega odstavka, je podlaga za evidentiranje posestnih meja parcel v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi.
15. člen
Če se v mejnem ugotovitvenem postopku ne doseže soglasje med lastniki oziroma uporabniki glede posestne meje parcele, pozove uradna oseba, ki vodi postopek, prizadete lastnike oziroma uporabnike, da v 30 dneh sprožijo sodni postopek za ugotovitev posestne meje; če ti v navedenem roku ne sprožijo sodnega postopka, se meja ugotovi tako, da se prevzame iz podatkov obstoječega zemljiškega katastra.
Če se posamezni lastniki oziroma uporabniki ne odzovejo vabilu na mejni ugotovitveni postopek, pa je izkazano, da so vabilo prejeli, se ugotovi posestna meja na podlagi izjav navzočih lastnikov oziroma uporabnikov. V takem primeru pozove uradna oseba, ki vodi postopek, odsotne lastnike oziroma uporabnike, da v določenem roku v njegovih uradnih prostorih podpišejo ugotovitveni zapisnik; če pozvani ne podpišejo zapisnika, je treba postopati po določbah prejšnjega odstavka; če se pozvani ne odzovejo vabilu, se posestna meja ugotovi na podlagi izjav lastnikov oziroma uporabnikov, ki so sodelovali v mejnem ugotovitvenem postopku.