ZSDUIS – Zakon o sistemu državne uprave in o...

1149. Zakon o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

U K A Z
o razglasitvi zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih

Razglaša se zakon o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela 11. julija 1979, na seji Zbora občin dne 11. julija 1979 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 11. julija 1979.

Št. 0100-49/79

Ljubljana, dne 11. julija 1979.

Predsednik Viktor Avbelj l. r.

Z A K O N
o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih

Prvi del

SISTEM DRŽAVNE UPRAVE

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem zakonom se ureja sistem državne uprave v SR Sloveniji, zlasti pa vprašanja, ki se nanašajo na položaj, vlogo ter pravice, dolžnosti in odgovornosti izvršnih svetov skupščin družbenopolitičnih skupnosti in upravnih organov teh družbenopolitičnih skupnosti, na organizacijo in sredstva za delo upravnih organov, kot tudi na način uresničevanja pravic, obveznosti in odgovornosti ter na delovna razmerja delavcev v delovnih skupnostih teh organov, kolikor ta vprašanja niso urejena z zakonom o temeljih sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih.

Ta zakon ureja tudi delovanje ter pravice, dolžnosti in odgovornosti Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in republiških upravnih organov pri opravljanju funkcij državne uprave, kot tudi organizacijske oblike in način vodenja teh organov.

2. člen

Funkcije državne uprave v SR Sloveniji opravljajo v mejah pravic in dolžnosti posamezne družbenopolitične skupnosti, izvršni sveti občinskih skupščin in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: izvršni sveti) ter upravni organi teh družbenopolitičnih skupnosti.

Posamezne zadeve državne uprave opravljajo v mejah pravic in dolžnosti, določenih v skladu z ustavo in zakonom, tudi drugi državni organi.

3. člen

Opravljanje upravnih in strokovnih nalog iz pristojnosti upravnih organov se lahko z zakonom in odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, kot javna pooblastila poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, kadar je to družbeno smotrno in če se na ta način zagotavlja bolj učinkovito in neposredno uresničevanje določenih pravic, pravnih interesov in izvrševanje obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.

Organizacijam oziroma skupnostim iz prejšnjega odstavka ni mogoče poveriti zadev inšpekcijskega nadzorstva, razen posameznih strokovnih del tega nadzorstva.

4. člen

Izvršni sveti skupščin družbenopolitičnih skupnosti skrbijo v mejah pravic in dolžnosti družbenopolitične skupnosti za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in drugih splošnih aktov skupščine, za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov ter so odgovorni skupščini za stanje v družbenopolitični skupnosti.

Upravni organi v mejah pravic in dolžnosti družbenopolitične skupnosti izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, predpise in druge splošne akte skupščin in izvršnih svetov ter smernice skupščin, kakor tudi načelna stališča in smernice izvršnih svetov, izdajajo izvršilne predpise, za katere so pooblaščeni, v skladu z zakonom določajo sankcije, odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, spremljajo stanje in razvoj na svojem področju, seznanjajo skupščino in izvršni svet o stanju in pojavih ter dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij, predlagajo ukrepe oziroma ukrepajo v mejah svojih pooblastil, odločajo v upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, pripravljajo predpise in druge splošne akte ter opravljajo tudi druga strokovna dela za skupščino in njen izvršni svet. Upravni organi so samostojni pri opravljanju svojih nalog v okviru pooblastil, ki jih imajo po ustavi in zakonih, ravnati pa se morajo tudi po smernicah skupščine ter po načelnih stališčih in smernicah izvršnega sveta.

5. člen

Izvršni sveti in upravni organi uresničujejo svoje funkcije na način, določen z zveznim zakonom o temeljih sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu ter o zveznih upravnih organih in s tem zakonom.

S statutom občine se podrobneje določijo funkcije izvršnega sveta občinske skupščine ter način njihovega uresničevanja, zlasti pa način dela izvršnega sveta in njegovo razmerje do zborov ter teles in organov občinske skupščine; s statutom se določijo tudi pravice, dolžnosti in pooblastila občinskih upravnih organov ter način njihovega izvrševanja.

5.a člen

V izvršnih svetih in upravnih organih se kolektivno delo, odločanje in odgovornost zagotavlja z njihovo organizacijo, sestavo ter načinom dela pri izvrševanju funkcij državne uprave.

V skladu s svojimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi krepijo izvršni sveti in upravni organi skupno in neposredno osebno odgovornost ter razvijajo oblike in metode dela, ki temeljijo na načelih kolektivnega dela in odgovornosti.«

6. člen

Izvršni sveti in upravni organi morajo v mejah svojih pravic in dolžnosti z vsem svojim delovanjem zagotavljati popolno, smotrno in učinkovito izvrševanje funkcije državne uprave, spoštovanje ustavnosti in zakonitosti ter ustvarjalno prispevati h krepitvi in razvijanju socialističnih samoupravnih družbenih odnosov in političnega sistema.

7. člen

Pri izvrševanju svojih funkcij se izvršni sveti in upravni organi povezujejo z organizacijami združenega dela, z njihovimi splošnimi združenji in gospodarskimi zbornicami, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi organizacijami in z družbenimi organizacijami ter društvi zaradi demokratične izmenjave mnenj pri pripravi in sprejemanju družbenih odločitev in zagotavljanju pogojev za njihovo uresničevanje.

V zadevah iz svoje pristojnosti sodelujejo upravni organi z upravnimi organi iste in drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z drugimi državnimi organi.

Razmerja izvršnih svetov in upravnih organov z organizacijami in skupnostmi iz prvega odstavka tega člena temeljijo na medsebojnem sodelovanju, obveščanju in dogovarjanju o vseh vprašanjih, ki so zanje skupnega pomena.

8. člen

Izvršni sveti in upravni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami neposredno v družbenih svetih in v drugih dogovorjenih oblikah sodelovanja.

9. člen

Razmerja izvršnih svetov in upravnih organov do delovnih ljudi in občanov temeljijo na medsebojnem sodelovanju in zaupanju, na spoštovanju človekove osebnosti in varovanju ugleda organa.

Upravni organi morajo s svojim delom v okviru svojih pristojnosti zagotavljati pogoje za učinkovito in hitro uresničevanje pravic in pravnih koristi ter izvrševanje obveznosti delovnih ljudi in občanov.

Upravni organi dajejo delovnim ljudem in občanom pri uresničevanju njihovih pravic in interesov potrebne podatke, obvestila in napotke ter jim zagotavljajo pravno in drugo strokovno pomoč v zadevah, zaradi katerih se delovni ljudje in občani obračajo nanje.

10. člen

Izvršni sveti in upravni organi morajo s svojim delom prispevati k uspešnemu delovanju delegacij in delegatov za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti ter jim dajati popolne in točne podatke oziroma pojasnila o vprašanjih, ki imajo pomen za odločanje delegacij in delegatov.

Upravni organi morajo pripraviti gradiva pregledno in razumljivo, z nakazanimi posledicami možnih odločitev ter na način, ki omogoča delegacijam in delegatom obravnavo teh gradiv ter dajanje mnenj, pripomb in predlogov.

Izvršni sveti in upravni organi obravnavajo pobude delegacij in delegatov, pripravljajo odgovore na njihove pobude in jih zagotavljajo strokovno pomoč pri oblikovanju pobud in predlogov, ter seznanjajo delegacije o pripravi predpisov ali drugih splošnih aktov, kot tudi o izhodiščih za reševanje vprašanj, ki jih bodo ti predpisi urejali.

11. člen

Izvršni sveti in upravni organi morajo uvajati in razvijati take oblike in metode dela, s katerimi se povečuje učinkovitost njihovega dela, uveljavlja strokovno znanje delavcev v teh organih ter spodbuja njihova ustvarjalnost in odgovornost za delo.

Izvršni sveti in upravni organi se pri svojem delu opirajo na znanstvena in strokovna dognanja ter skrbijo za tehnološko modernizacijo dela.

Izvršni sveti in upravni organi morajo zagotavljati materialne, organizacijske, kadrovske in druge pogoje za vzpostavitev in delovanje informacijskih sistemov, potrebnih za izvrševanje funkcij državne uprave; zato morajo usklajevati ukrepe in aktivnosti za oblikovanje enotnih metodologij zbiranja, obdelave in izkazovanja podatkov in informacij, za vzpostavitev skupnih in večnamenskih baz podatkov, za zagotavljanje enotnih tehnoloških rešitev, za usklajeno uvajanje programov informatizacije dela izvršnih svetov in upravnih organov ter za izvajanje drugih skupnih nalog.

Medsebojne pravice in obveznosti ter druga vprašanja, ki se nanašajo na sodelovanje pri vzpostavitvi in delovanju informacijskih sistemov v državni upravi, se podrobneje določijo z dogovorom, ki ga sklenejo izvršni sveti občinskih skupščin in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.

11.a člen

Izvršni sveti in upravni organi redno spremljajo in analizirajo učinke predpisov z vidika racionalnosti postopkov in obsega administrativno strokovnih opravil v upravnih in drugih organih ter v samoupravnih organizacijah in skupnostih in na podlagi svojih ugotovitev predlagajo spremembe predpisov oziroma ustrezne ukrepe.

Izvršni sveti in upravni organi morajo pri pripravi predpisov in drugih splošnih aktov predvideti tudi informacijsko podporo za njihovo izvajanje, pri čemer morajo upoštevati skupne osnove družbenega sistema informiranja.

12. člen

Izvršni svet in upravni organi so za izvrševanje svojih funkcij odgovorni skupščini družbenopolitične skupnosti, upravni organi pa tudi izvršnemu svetu.

Če izvršni svet ne ukrepa pravočasno v mejah svojih pooblastil oziroma če ne predlaga ustreznih ukrepov, se v skupščini družbenopolitične skupnosti začne postopek za oceno njegovega dela ter za ugotovitev vzrokov za nezadovoljivo stanje. Način uresničevanja odgovornosti izvršnega sveta in postopkov za oceno njegovega dela določi skupščina družbenopolitične skupnosti s svojim aktom.

Če upravni organ ne ukrepa pravočasno v okviru svojih pooblastil oziroma ne predlaga ustreznih ukrepov, se v skupščini oziroma v izvršnem svetu začne postopek za oceno njegovega dela, če je potrebno, pa tudi za oceno strokovnosti dela posameznih odgovornih oseb upravnega organa ter za ugotovitev vzrokov za nezadovoljivo stanje. Način uresničevanja odgovornosti upravnega organa do skupščine družbenopolitične skupnosti in postopek za oceno njegovega dela oziroma oceno strokovnosti dela posameznih odgovornih oseb upravnega organa določi skupščina družbenopolitične skupnosti s svojim aktom.

Postopek v zvezi z uresničevanjem odgovornosti upravnega organa do izvršnega sveta se opravi v izvršnem svetu na način, ki ga določi izvršni svet s svojim aktom.

13. člen

Funkcionarji v izvršnem svetu in v upravnih organih so pri opravljanju svojih funkcij pod družbenim nadzorstvom in so za njihovo opravljanje politično odgovorni v skladu z zakonom.

Vodilni delavci, delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter drugi delavci v upravnih organih so v skladu z zakonom odgovorni za svoje delo ter za pravočasno in strokovno opravljanje del in nalog, ki so jim poverjene.

14. člen

Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične in druge organizacije imajo pri uresničevanju družbenega nadzorstva nad delom izvršnega sveta in upravnih organov pravico in dolžnost dajati skupščini družbenopolitične skupnosti pripombe in pobude v zvezi z delom izvršnega sveta, skupščini in izvršnemu svetu pa v zvezi z delom upravnih organov.

15. člen

Delo izvršnih svetov in upravnih organov je javno. Način uresničevanja javnosti dela urejajo ti organi s svojimi splošnimi akti v skladu z zakonom.

16. člen

Izvršni sveti in upravni organi morajo pri svojem delu zagotavljati enakopravnost jezikov in pisav narodov in narodnosti Jugoslavije v skladu z ustavo in zakonom ter statutom občine.

Upravni organi poslujejo v slovenskem jeziku.

Upravni organi na območjih, na katerih je z zakonom ali statutom občine določena enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika, poslujejo, vodijo postopek in izdajajo odločbe tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, če stranka uporablja italijanski oziroma madžarski jezik.

Kadar republiški upravni organ odloča o pravnih sredstvih v zadevah, v katerih je upravni organ prve stopnje vodil postopek tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, izda odločbo tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku.

Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico v postopku pred upravnim organom uporabljati svoj jezik in pisavo. Upravni organ ga je dolžan seznaniti z gradivom in s svojim delom v njegovem jeziku in mu omogočiti, da spremlja potek postopka po tolmaču.

17. člen

Zakone neposredno izvršujejo občinski upravni organi, republiški upravni organi pa samo tedaj, če je to z zakonom izrecno določeno.

18. člen

Upravni organi v mejah svojega delovnega področja in svoje pristojnosti opravljajo zadeve s področja ljudske obrambe, ki jim jih nalagajo zakoni in drugi predpisi ter načrti obrambnih priprav; pri tem sodelujejo z upravnim organom, pristojnim za ljudsko obrambo, in s poveljstvi oboroženih sil.

Upravni organi v mejah svojih pristojnosti skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na področju, za katero so ustanovljeni.

II. ORGANIZACIJA UPRAVNIH ORGANOV

1. Organizacijske oblike

Upravni organi

19. člen

Upravni organi in upravne organizacije se ustanovijo za opravljanje upravnih nalog iz pristojnosti družbenopolitične skupnosti. Upravni organi in upravne organizacije se ustanovijo z zakonom oziroma z odlokom občinske skupščine, ki temelji na statutu občine.

20. člen

Upravni organ se ustanovi za več področij, upoštevajoč obseg, vrsto, medsebojno povezanost in način izvrševanja upravnih nalog tako, da se zagotovi njihovo učinkovito opravljanje in uveljavi smotrna organizacija dela.

Upravni organ se lahko ustanovi za posamezno področje, če to terja narava nalog in če se glede na obseg nalog lahko zagotovi smotrna organizacija dela pri opravljanju teh nalog.

20.a člen

Zaradi smotrnega opravljanja strokovnega dela na posameznem področju lahko upravni organ in samoupravna interesna skupnost s sporazumom določita strokovne naloge, ki jih bo opravljal upravni organ za samoupravno interesno skupnost oziroma strokovna služba samoupravne interesne skupnosti za upravni organ. S sporazumom se določi obseg in vrsta nalog ki jih opravlja upravni organ oziroma strokovna služba samoupravne interesne skupnosti, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.

Upravni organ lahko po sporazumu opravlja določene strokovne naloge s svojega delovnega področja tudi za družbenopolitične oziroma družbene organizacije.

K sporazumu iz prvega in drugega odstavka tega člena da soglasje izvršni svet.

21. člen

Upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni upravni organi (v nadaljnjem besedilu: individualni upravni organi) ali kot kolegijski upravni organi.

Individualni upravni organi so: sekretariati oziroma oddelki, uprave, zavodi, uradi in inšpektorati.

Kolegijski upravni organi so: komiteji in komisije.

22. člen

Za opravljanje določenih nalog z delovnega področja upravnega organa se lahko ustanovijo upravni organi v sestavi, če izvrševanje teh nalog zahteva določeno samostojnost in posebej organizirano službo, zaradi medsebojne povezanosti upravnih nalog pa je potrebno stalno usklajevanje in nadzorstvo pri delu.

Kot upravni organ v sestavu sekretariata oziroma oddelka ali komiteja se lahko ustanovi uprava, zavod, urad, komisija in inšpektorat.

Delo upravnega organa v sestavi nadzoruje upravni organ, v katerega sestavi je ta organ.

Pri opravljanju nadzorstva iz prejšnjega odstavka ima sekretar oziroma načelnik oddelka ali predsednik komiteja pravico in dolžnost nadzorovati izvrševanje predpisov, ki jih neposredno izvršuje upravni organ v sestavi, dajati mu obvezna navodila, določati posamezne naloge v mejah delovnega področja organa v sestavi, zahtevati poročila in podatke o opravljanju njegovih nalog ter opravljati druge naloge, za katere je pooblaščen.

Individualni upravni organi

23. člen

Sekretariat se ustanovi za področja, na katerih upravni organi v celoti ali pretežno zagotavljajo izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov oziroma jih neposredno izvršujejo.

24. člen

Uprava se ustanovi za opravljanje upravnih nalog na določenem področju, ki zahtevajo posebej organizirano službo in samostojnost pri delu.

25. člen

Zavod se ustanovi za opravljanje določenih strokovnih nalog, zlasti za proučevanje, raziskovanje in strokovno obdelavo posameznih vprašanj, kakor tudi za izvrševanje upravnih pooblastil kadar so ta pooblastila neposredno povezana z njegovimi strokovnimi nalogami.

26. člen

Urad se ustanovi za opravljanje določenih organizacijskih ali specializiranih strokovnih zadev, ki zahtevajo posebej organizirano službo in samostojnost pri delu.

27. člen

Inšpektorat se ustanovi za opravljanje nadzorstva nad izvrševanjem zakonov in drugih predpisov, splošnih aktov ter samoupravnih splošnih aktov v skladu s posebnimi zakoni.

Kolegijski upravni organi

28. člen

Komite se ustanovi za področja, na katerih je zaradi narave nalog potrebno zagotoviti povezano in usklajeno opravljanje upravnih zadev, ki so skupnega pomena za več upravnih organov, kot tudi, kadar je potrebno pri opravljanju upravnih nalog zagotoviti stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, da se zagotovi enotnost pri pripravi predlogov in pri izvajanju politike, izvrševanju zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov.

29. člen

Zadeve z delovnega področja komiteja opravljata v mejah pravic in dolžnosti, ki jih določa zakon, komite kot kolegijsko telo in predsednik komiteja. Komite kot kolegijsko telo dela na sejah in odloča z večino glasov svojih članov.

Komite obravnava na seji načelna vprašanja s svojega delovnega področja, izdaja predpise in druge splošne akte, izvaja ukrepe, za katere je pooblaščen, predlaga predpise in druge splošne akte ter ukrepe s svojega delovnega področja, daje mnenja o vprašanjih svojega delovnega področja ter opravlja druge naloge, ki so po zakonu, statutu občine ali drugemu predpisu v njegovi pristojnosti.

Komite sprejme poslovnik, s katerim uredi način svojega dela v skladu z načeli kolektivnega dela in odgovornosti pri odločanju v zadevah z delovnega področja komiteja.

30. člen

Komite sestavljajo predsednik in določeno število članov.

Na predlog izvršnega sveta določi skupščina družbenopolitične skupnosti s svojim aktom upravne organe, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki delegirajo svoje predstavnike v komite; določeno število članov komiteja imenuje v skladu z aktom skupščine izvršni svet.

31. člen

Komisija se ustanovi za opravljanje določenih nalog, ki po svoji naravi zahtevajo kolegijsko odločanje ali imajo pomen za več upravnih organov.

Komisijo sestavljajo predsednik in določeno število članov. Sestavo komisije določi izvršni svet in imenuje njene člane.

Komisija dela na sejah.

Komisija sprejme poslovnik, s katerim uredi način svojega dela.

Upravne organizacije

32. člen

Upravne organizacije se ustanovijo za opravljanje specializiranih strokovnih nalog in z njimi povezanih upravnih zadev iz pristojnosti družbenopolitične skupnosti, ki praviloma zahtevajo uporabo strokovno tehničnih oziroma znanstvenih metod dela, ali za opravljanje drugih strokovnih zadev, ki so pomembne za uresničevanje funkcij državne uprave in nalog drugih organov družbenopolitične skupnosti.

Upravna organizacija opravlja naloge s svojega delovnega področja tudi za samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične oziroma družbene organizacije po sporazumu, ki ga s soglasjem izvršnega sveta sklenejo s temi samoupravnimi skupnostmi oziroma organizacijami. S sporazumom se določi zlasti obseg in vrsta nalog, ki jih upravna organizacija opravlja za posameznega uporabnika, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.

S sporazumom iz prejšnjega odstavka se pri upravni organizaciji lahko ustanovi skupen organ uporabnikov za dogovarjanje o vprašanjih v zvezi z opravljanjem nalog z delovnega področja upravne organizacije, ki so zanje skupnega pomena.

Upravne organizacije imajo pravice, dolžnosti in položaj upravnih organov.

Z zakonom oziroma statutom občine se lahko določi, da je upravna organizacija družbena pravna oseba.

33. člen

Upravne organizacije se ustanovijo kot zavodi; z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine se lahko ustanovijo tudi druge oblike upravnih organizacij.

Upravna organizacija se ustanovi kot samostojna organizacija ali kot organizacija v sestavi sekretariata ali komiteja.

Strokovne in druge službe

34. člen

Za opravljanje strokovnih in drugih opravil za potrebe upravnih organov, skupščine družbenopolitične skupnosti in njenega izvršnega sveta ter drugih organov družbenopolitične skupnosti se lahko ustanovijo strokovne službe.

Za opravljanje računovodskih, administrativnih, tehničnih in pomožnih opravil za upravne organe, za skupščino in njen izvršni svet se zaradi skupne uporabe prostorov, birotehničnih sredstev in druge opreme lahko ustanovijo druge ustrezne službe.

Službe iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko opravljajo vse ali določene naloge oziroma opravila tudi za druge državne organe in organe družbene skupnosti, za samoupravne interesne skupnosti in za družbenopolitične organizacije.

35. člen

Službe iz prejšnjega člena se na podlagi poprejšnjega sporazuma praviloma ustanovijo kot skupne službe; z aktom o ustanovitvi se določi njihovo delovno področje ter pooblastila in odgovornost funkcionarjev, ki jih vodijo.

2. Funkcionarji, vodilni delavci in delavci s posebnimi pooblastili

36. člen

Upravne organe, upravne organizacije in strokovne službe vodijo funkcionarji.

Funkcionar mora na podlagi in v mejah ustave, zakona in statuta, drugih predpisov in splošnih aktov, smernic skupščine družbenopolitične skupnosti ter načelnih stališč in smernic izvršnega sveta vestno opravljati funkcijo, ki mu je poverjena, in je osebno odgovoren za njeno opravljanje, kot tudi za delo organa, ki ga vodi, ter za stanje na področju, za katero je ustanovljen organ.

37. člen

Sekretar vodi in predstavlja sekretariat, izdaja predpise in druge akte za katere je pooblaščen ter druge ukrepe iz pristojnosti sekretariata in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon ali drug predpis.

Sekretar vodi in organizira delo delavcev v delovni skupnosti sekretariata ter odloča v skladu z zakonom o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev.

38. člen

Predsednik komiteja predstavlja komite, skrbi za pripravo sej komiteja, jih sklicuje in vodi.

Predsednik komiteja podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema komite, ter skrbi za njihovo izvrševanje; izdaja odločbe v upravnem postopku; izdaja predpise in druge akte ter ukrepa, kadar je za to pooblaščen z zakonom, ali s predpisom na podlagi zakona, ter izvršuje druge pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ, če zakon ne določa drugače.

Predsednik komiteja vodi in organizira delo delavcev v delovni skupnosti komiteja ter ima v zvezi z uresničevanjem samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ.

39. člen

Sekretarje in predsednike komitejev imenuje in razrešuje skupščina družbenopolitične skupnosti na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta.

Funkcionarji iz prejšnjega odstavka se imenujejo za štiri leta in so lahko ponovno imenovani še za štiri leta.

40. člen

Zavod, upravo in upravno organizacijo vodi direktor, inšpektorat glavni inšpektor oziroma načelnik, urad in strokovno službo pa vodja.

Z zakonom oziroma statutom občine ali z odlokom občinske skupščine se lahko določi za funkcionarje, ki vodijo posamezne upravne organe, upravne organizacije oziroma strokovne službe iz prejšnjega odstavka tudi drug ustrezen naziv.

Način imenovanja in razrešitev funkcionarjev, ki vodijo upravne organe, upravne organizacije in strokovne službe iz prvega odstavka tega člena, določa zakon oziroma statut občine.

Funkcionarji iz prejšnjega odstavka so po preteku štiriletne dobe izvrševanja svoje funkcije lahko ponovno imenovani še za štiri leta; v postopku ponovnega imenovanja se oceni uspešnost dela funkcionarja v pretekli mandatni dobi.

Štiriletna doba začne teči z dnem imenovanja.

41. člen

Na predlog predsednika izvršnega sveta se lahko imenuje namestnik funkcionarja, ki vodi upravni organ; namestnika imenuje in razrešuje organ, ki je pristojen za imenovanje funkcionarja, ki vodi upravni organ.

Namestnik sekretarja in namestnik predsednika komiteja se imenujeta za štiri leta in sta lahko ponovno imenovana še za štiri leta. Namestnik funkcionarja iz prvega odstavka prejšnjega člena je po preteku štiriletne mandatne dobe lahko ponovno imenovan še za štiri leta.

Namestnik nadomešča funkcionarja, ki vodi upravni organ, če je ta odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi ter ga zastopa v zadevah, ki mu jih ta določi.

Če ni imenovan namestnik, nadomešča funkcionarja, ki vodi upravni organ, če je ta odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi drug funkcionar ali vodilni delavec, ki ga določi izvršni svet.

42. člen

V upravnem organu se v skladu s splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog upravnega organa lahko imenujejo vodilni delavci, ki jih določa zakon oziroma odlok občinske skupščine.

Delavci iz prejšnjega odstavka se imenujejo za štiri leta in so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani.

Vodilne delavce imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ, če z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine ni drugače določeno.

43. člen

Delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (v nadaljnjem besedilu: delavci s posebnimi pooblastili), ki opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo ali druge pomembnejše upravne in strokovne naloge, določa splošni akt o sistemizaciji del in nalog upravnega organa.

Delavci iz prejšnjega odstavka se imenujejo za štiri leta in so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani.

Delavce s posebnimi pooblastili imenuje in razrešuje funkcionar, ki vodi upravni organ, s soglasjem izvršnega sveta, če z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine ni drugače določeno.

3. Posebne določbe za občinske upravne organe

44. člen

Temeljno organizacijo občinskih upravnih organov in upravnih organizacij ter njihove pravice, dolžnosti in pooblastila določa statut občine.

45. člen

Z odlokom občinske skupščine, ki temelji na statutu, se v skladu z zakonom podrobneje uredijo vprašanja v zvezi z organizacijo občinskih upravnih organov, upravnih organizacij in strokovnih služb, določijo njihova delovna področja in uredijo druga vprašanja v zvezi z njihovim delovanjem.

46. člen

Namesto občinskega sekretariata se na določenem področju glede na manjši obseg upravnih nalog lahko ustanovi oddelek.

Oddelek vodi načelnik, ki ga imenuje in razrešuje občinska skupščina.

47. člen

Če zaradi majhnega obsega upravnih nalog ni pogojev za ustanovitev upravnih organov za več področij v skladu s prvim odstavkom 20 člena tega zakona, se lahko ustanovi enoten občinski sekretariat za opravljanje upravnih nalog za vsa področja, razen za tista, za katera je z zakonom določeno, da se zanje ustanovi poseben upravni organ.

48. člen

Za opravljanje določenih upravnih zadev se lahko ustanovi krajevni urad za območje posamezne krajevne skupnosti ali za območje več krajevnih skupnosti oziroma naselij.

Krajevni urad opravlja zadeve s svojega delovnega področja pod strokovnim vodstvom in nadzorstvom občinskih upravnih organov, s katerih delovnega področja opravlja določene zadeve.

Krajevni urad se organizira kot notranja organizacijska enota v občinskem upravnem organu ali kot organ v sestavi.

Krajevni uradi, njihovo delovno področje in položaj se določijo z odlokom občinske skupščine na podlagi statuta občine.

49. člen

V krajevnem uradu se opravljajo administrativno-tehnična opravila tudi za delovanje delegatskega sistema v krajevni skupnosti, lahko pa tudi druga opravila za krajevno skupnost in za družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti.

S sporazumom med izvršnim svetom občinske skupščine, krajevno skupnostjo in organizacijami iz prejšnjega odstavka se določijo opravila, ki naj jih opravlja krajevni urad, in način njihovega financiranja ter uredijo druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.

50. člen

Skupščine dveh ali več občin lahko sporazumno ustanovijo skupne upravne organe oziroma upravne organizacije za opravljanje določenih upravnih nalog iz občinske pristojnosti.

Skupni upravni organi oziroma upravne organizacije se ustanovijo zlasti tedaj, kadar glede na obseg ali naravo upravnih nalog ali zaradi drugih razlogov ni pogojev za učinkovito in smotrno opravljanje teh nalog v posamezni občini oziroma kadar je zaradi obsega, narave in načina opravljanja upravnih nalog ali zaradi drugih pogojev opravljanje teh nalog mogoče bolj učinkovito in smotrno organizirati v skupnem upravnem organu.

51. člen

Z aktom o ustanovitvi skupnega upravnega organa oziroma upravne organizacije se določi zlasti njihov položaj, organizacija in delovno področje, položaj in način imenovanja funkcionarjev, vodilnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili, uredijo vprašanja v zvezi s sredstvi za delo organa in dohodkom delovne skupnosti ter razmerja med organi občin ustanoviteljic.

52. člen

Skupni upravni organ oziroma upravna organizacija opravlja naloge s svojega delovnega področja na območju posamezne občine oziroma za posamezno občino kot upravni organ te občine.

Skupni upravni organ oziroma upravna organizacija je odgovorna vsaki skupščini občine, ki ga je ustanovila, in njenemu izvršnemu svetu za opravljanje nalog iz pristojnosti te občine.

Vsaka občina ustanoviteljica sprejema program dela skupnega upravnega organa oziroma upravne organizacije, spremlja njihovo izvajanje in lahko zahteva, da skupni upravni organ oziroma upravna organizacija opravi določeno nalogo.

53. člen

Funkcionar, ki vodi skupni upravni organ oziroma upravno organizacijo, je za delo tega organa oziroma organizacije odgovoren vsaki občinski skupščini, ki je ustanovila skupni upravni organ oziroma organizacijo in njenemu izvršnemu svetu.

54. člen

Izvršni sveti občinskih skupščin oziroma občinski upravni organi se med seboj sporazumevajo o usklajenem urejanju vprašanj, ki imajo pomen za smotrno organizacijo in delo občinskih upravnih organov.

Pri sporazumevanju o vprašanjih, iz prejšnjega odstavka sodelujejo republiški upravni organi, pristojni za ustrezna področja ter dajejo izvršnim svetom občinskih skupščin in občinskim upravnim organom strokovno pomoč.

4. Notranja organizacija

55. člen

Upravni organi organizirajo svoje delo tako, da se zagotovi popolno, učinkovito in smotrno opravljanje vseh funkcij upravnega organa na področju, za katerega je ustanovljen.

Z aktom o organizaciji in delu upravnega organa se oblikujejo notranje organizacijske enote glede na naravo dela, obseg in zahtevnost nalog ter način vodenja, programiranja in opravljanja nalog ter pooblastila delavcev pri njihovem opravljanju.

Z aktom o sistemizaciji del in nalog upravnega organa se določi zlasti naziv in razpored del in nalog po organizacijskih enotah z njihovim opisom za vsakega delavca ali skupino delavcev, pogoji za opravljanje posameznih del in nalog, skupno število delavcev, potrebnih za opravljanje del in nalog in število pripravnikov, ki se sprejemajo v delovno razmerje.

Akte o organizaciji in delu ter akte o sistemizaciji del in nalog usklajujejo upravni organi med seboj in z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.

Izvršni svet pri izdaji soglasja z aktom o organizaciji in delu ter o sistemizaciji del in nalog upravnih organov oceni, ali so njihove naloge v smislu prejšnjega odstavka ustrezno določene in razmejene z nalogami strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti.

56. člen

Splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev, potrebnih za opravljanje del in nalog v upravnih organih ustrezne družbenopolitične skupnosti, predpiše izvršni svet. Skupne osnove za usklajeno urejanje vprašanj iz prejšnjega odstavka se določijo z dogovorom, ki ga sklenejo izvršni sveti občinskih skupščin in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.

III. DRUŽBENI SVETI ZA UPRAVNE ORGANE IN ZA UPRAVNA PODROČJA

57. člen

Družbeni sveti uprave se v skladu z zakonom ustanovijo, če je potrebno zagotoviti stalen in organiziran širši družbeni vpliv ter družbeno svetovanje in pomoč pri izvrševanju upravne funkcije in pripravi odločitev na upravnih področjih ali v upravnih organih, katerih dejavnost ima poseben pomen za družbenopolitično skupnost ali za združeno delo oziroma za zadovoljevanje vsakdanjih življenjskih potreb občanov.

58. člen

V skladu z določbami iz prejšnjega člena se družbeni svet za upravni organ oziroma za upravno področje ustanovi zlasti:

-

če delo upravnega organa pri izvajanju določene politike, izvrševanju zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, bistveno vpliva na način in pogoje uveljavljanja pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti;

-

če upravni organ odloča o razpolaganju s pomembnimi družbenimi sredstvi ali o drugih vprašanjih, ki so pomembna za ekonomski položaj organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ali posameznikov.

59. člen

Družbeni svet za upravno področje se lahko ustanovi za med seboj povezana upravna področja z delovnih področij več upravnih organov ali za del področja posameznega upravnega organa.

60. člen

Pristojni upravni organ je dolžan obravnavati mnenja in predloge družbenega sveta.

Če upravni organ ne sprejme mnenja ali predloga družbenega sveta, je o tem dolžan obvestiti družbeni svet in izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti; v primerih, ko je družbeni svet obravnaval določeno vprašanje na pobudo delovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij ali skupnosti, pa tudi te pobudnike.

Upravni organ mora v obvestilu iz prejšnjega odstavka navesti razloge za svojo odločitev oziroma ravnanje.

61. člen

Strokovne in administrativno-tehnične naloge za družbeni svet, ki je ustanovljen za upravni organ oziroma za del področja posameznega upravnega organa, opravlja ta upravni organ.

Strokovne naloge za družbeni svet, ki je ustanovljen za upravno področje z delovnih področij več upravnih organov, opravlja upravni organ, določen z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine o ustanovitvi družbenega sveta, na podlagi dogovora udeležencev v delu družbenega sveta.

IV. POSEBNE DOLOČBE O INŠPEKCIJAH

62. člen

Zadeve inšpekcijskega nadzorstva opravljajo pristojni republiški in občinski upravni organi.

Posamezna strokovna dela inšpekcijskega nadzorstva se lahko z zakonom ali odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, poverijo specializirani organizaciji združenega dela ali strokovni službi druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti, če jih zaradi tehničnih in drugih možnosti ni mogoče opravljati v upravnem organu in če opravljanje teh del ni nezdružljivo s položajem teh organizacij oziroma skupnosti.

63. člen

Inšpekcijske zadeve so zadeve splošnega pomena za republiko.

64. člen

Družbenopolitične skupnosti morajo z ustrezno organizacijo inšpekcijskih organov zagotoviti učinkovito, pravočasno, stalno in strokovno izvrševanje inšpekcijskih zadev na vsem svojem območju in za vsa inšpekcijska področja.

65. člen

V občini se opravljanje inšpekcijskih zadev praviloma organizira v enotnem inšpekcijskem organu.

Občine se dogovarjajo o organizaciji medobčinskih inšpekcijskih organov; pri tem upoštevajo zlasti potrebe na posameznih območjih, obseg in način opravljanja nalog na področju posameznih inšpekcij, možnost ustreznejše razporeditve dela in delovnega časa, možnost specializacije delavcev in smotrnejše uporabe tehničnih sredstev ter druge pogoje, ki omogočajo učinkovitejše opravljanje inšpekcijskega nadzorstva.

66. člen

Zadeve inšpekcijskega nadzorstva neposredno opravljajo inšpektorji, kot delavci s posebnimi pooblastili.

Inšpektor samostojno opravlja zadeve inšpekcijskega nadzorstva, odloča o upravnih in drugih ukrepih, za katere je pooblaščen ter je za svoje delo osebno odgovoren.

Drugi delavci inšpekcijskega organa lahko v inšpekcijskih zadevah opravljajo vsa ali posamezna dejanja v postopku pred izdajo odločbe, zlasti pa dejanja v zvezi z ugotavljanjem dejstev in okoliščin, ki so pomembna za odločitev.

Delavci iz prejšnjega odstavka ne morejo izdajati odločb in takih sklepov, s katerimi se onemogoči nadaljnji postopek.

67. člen

Funkcionar ki vodi inšpekcijski organ, organizira in koordinira dela inšpektorjev, določa program dela inšpektorjev in opravlja druga organizacijska in strokovna opravila, potrebna za učinkovito in strokovno delo organa.

68. člen

Pooblastilo za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva se izkazuje s posebno izkaznico. Izkaznico izda funkcionar, ki vodi upravni organ, pristojen za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva.

Obrazec izkaznice in postopek za njeno izdajo predpiše republiški upravni organ, pristojen za občo upravo.

69. člen

V mejah pristojnosti ima inšpektor pravico, da pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva pregleda poslovne prostore, objekte, predmete, blago ter poslovanje in dokumentacijo organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, državnih organov ter posameznikov, da v upravnem postopku zasliši posamezne osebe, da pregleda listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb, vzame vzorce blaga ter opravi druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva.

70. člen

Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma družbeni dogovor, samoupravni sporazum ali drug samoupravni splošni akt, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost:

-

da odredi ukrepe, da se nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo v roku, ki ga določi, v ta namen uvede in vodi upravni postopek, izdaja upravne odločbe in izreka druge ukrepe, ki so potrebni;

-

da predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška, prijavi gospodarske prestopke oziroma kazniva dejanja;

-

da izreče mandatno kazen, če je za to pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom;

-

da predlaga občinski skupščini, da začasno zadrži izvršitev določb samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela oziroma druge samoupravne organizacije ali skupnosti, če meni, da je tak akt v nasprotju z ustavo ali zakonom;

-

da sporoči ustrezne podatke pristojnemu organu, če meni, da je potrebno sprejeti ukrepe, za katere sam ni pristojen;

-

da izvrši druge ukrepe in dejanja, ki so določeni s predpisi za posamezne inšpekcije.

Če inšpektor ugotovi, da je kršen zakon, drug predpis, družbeni dogovor, samoupravni sporazum ali drug samoupravni splošni akt, ki se nanaša na njegovo delovno področje, pa ni pristojen za neposredno ukrepanje, obvesti o tem pristojne organe.

71. člen

Inšpektor, ki izreče zaradi kršitve zakona ukrep prepovedi obratovanja organizacije združenega dela ali njenega dela, obvesti o tem takoj skupščino občine, na območju katere je sedež organizacije združenega dela ali njenega dela.

72. člen

Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, državni organi in posamezniki morajo omogočiti oziroma zagotoviti inšpektorju nemoteno izvrševanje inšpekcijskega nadzorstva, mu dovoliti vstop v poslovni prostor ter mu dati na razpolago vse zahtevane podatke, listine in poročila, ki se nanašajo na inšpekcijske zadeve.

Če inšpektor pri opravljanju svojih nalog naleti na fizični odpor, ali če lahko tak odpor utemeljeno pričakuje, ker je bil že poskušan, ali kadar gre za resne grožnje, da ga bo kdo pri izvrševanju njegovih nalog fizično oviral, lahko zahteva pomoč pristojne službe javne varnosti.

73. člen

Inšpektor je dolžan pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ustrezno ukrepati, da se preprečijo škodljive posledice, ki bi lahko nastale zaradi kršitev zakonov in drugih predpisov in splošnih aktov.

Inšpektorji oziroma inšpekcijski organi so dolžni opozarjati pristojne organe, organizacije in skupnosti na primere nezakonitega ravnanja oziroma na pomanjkljivosti pri izvajanju predpisov in ukrepov ter na škodljive posledice takega ravnanja in jim predlagati ustrezne ukrepe za preprečevanje takih pojavov.

74. člen

Inšpekcijski organi oziroma inšpektorji so dolžni sodelovati med seboj, z upravnimi organi iste in drugih družbenopolitičnih skupnosti, s sodišči, javnimi tožilstvi, organi za postopek o prekrških z družbenimi pravobranilci samoupravljanja, kakor tudi z organi samoupravne delavske kontrole, s sveti potrošnikov in z drugimi organi temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.

75. člen

Inšpektor oziroma inšpekcijski organ je dolžan obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in državnih organov v zadevah iz pristojnosti inšpekcijskega organa.

Inšpektor oziroma inšpekcijski organ je dolžan občane, samoupravne organizacije in skupnosti ter organe iz prejšnjega odstavka na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih.

76. člen

Inšpekcijski organ oziroma inšpektor mora najmanj enkrat letno poročati skupščini družbenopolitične skupnosti ter njenemu izvršnemu svetu o stanju in pojavih, ki jih je ugotovil pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva, in o svojih ukrepih ter predlagati ukrepe, ki naj jih v zvezi z ugotovljenim stanjem sprejmeta skupščina oziroma njen izvršni svet.

Občinski inšpekcijski organ svoja poročila pošilja tudi ustreznim republiškim inšpektoratom. Republiški inšpektorati morajo v svojem poročilu prikazati tudi stanje in delovanje občinskih inšpekcij.

77. člen

Skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njihovi izvršni sveti zagotavljajo inšpekcijskim organom samostojnost pri delu in s svojimi ukrepi preprečujejo nezakonite vplive na delo inšpekcijskih organov in inšpektorjev.

Inšpekcijski organi oziroma inšpektorji so dolžni obvestiti izvršni svet o vseh kršitvah njihove samostojnosti oziroma o nezakonitih vplivih na njihovo delo. Če inšpekcijski organ oziroma inšpektor oceni, da niso zagotovljeni potrebni pogoji za opravljanje inšpekcijskih nalog oziroma da zaradi drugih razlogov ne morejo uspešno opravljati inšpekcijskega nadzorstva, so dolžni na to opozoriti izvršni svet in mu predlagati ustrezne ukrepe.

Če izvršni svet kljub opozorilu iz prejšnjega odstavka ne ukrene, kar je potrebno, da se zagotovijo pogoji za učinkovito opravljanje inšpekcijskega nadzorstva, ima inšpekcijski organ oziroma inšpektor pravico in dolžnost o tem obvestiti skupščino družbenopolitične skupnosti.

78. člen

Poleg ukrepov pri izvajanju nadzorstva nad delom občinskih upravnih organov po 252. člena tega zakona, lahko pristojni republiški inšpektorat neposredno ukrepa v inšpekcijskih zadevah iz občinske pristojnosti, kadar občinski inšpekcijski organ ne opravlja določenih nalog v potrebnem obsegu oziroma na ustrezen način in bi zato lahko nastale hujše škodljive posledice oziroma če gre za širše družbeno pomembno in zahtevno ukrepanje.

O svojih ugotovitvah in ukrepih pri opravljanju neposrednega inšpekcijskega nadzorstva obvesti republiški inšpektorat pristojni občinski inšpekcijski organ ter občinsko skupščino oziroma njen izvršni svet.

79. člen

Če ni s predpisi o posameznih inšpekcijah drugače določeno, morajo imeti glavni republiški inšpektorji, republiški inšpektorji in predstojniki medobčinskega oziroma občinskega inšpekcijskega organa visoko strokovno izobrazbo, medobčinski oziroma občinski inšpektorji pa najmanj višjo strokovno izobrazbo; izjemoma imajo občinski inšpektorji lahko srednjo strokovno izobrazbo.

V. DOLŽNOSTI UPRAVNIH ORGANOV V ZVEZI Z URESNIČEVANJEM PRAVIC IN OBVEZNOSTI DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV TER SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI V UPRAVNEM POSTOPKU

80. člen

Upravni organi so dolžni organizirati delo tako, da delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge pravne osebe in druge stranke lahko učinkovito uresničujejo svoje pravice in pravne koristi ter izvršujejo obveznosti v upravnem postopku.

81. člen

Upravni organi so dolžni s svojim delom zagotoviti zakonito in pravočasno odločanje v upravnih stvareh; pri tem morajo vsakomur zagotoviti enako pravno varstvo njegovih pravic ali na zakonu temelječih interesov.

82. člen

Občinski in republiški upravni organi, pristojni za občo upravo, skrbijo za izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku, zlasti pa, da delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge pravne osebe in druge stranke v postopku lahko hitro, učinkovito, s čim manjšimi stroški in na enostaven način uresničujejo svoje pravice in pravne koristi ter izvršujejo obveznosti v upravnem postopku. Pri tem nadzorujejo tudi, ali upravni in drugi državni organi ter samoupravne organizacije in skupnosti, ki odločajo o upravnih stvareh, dajejo delovnim ljudem in občanom ter drugim strankam in udeležencem v postopku pravno pomoč pri uresničevanju njihovih pravic in pravnih koristi ter pri izvrševanju njihovih obveznosti v upravnem postopku.

Organi iz prejšnjega odstavka zagotavljajo strokovno pomoč upravnim organom in organizacijam ter njihovim delavcem pri strokovnem usposabljanju za opravljanje upravnih zadev in strokovno pomoč pri organizaciji in racionalizaciji dela pri reševanju teh zadev.

83. člen

Upravni organi, pristojni za občo upravo, nadzorujejo, ali upravni organi ter samoupravne organizacije in skupnosti pri odločanju o upravnih stvareh pravilno uporabljajo predpise o upravnem postopku, zlasti pa:

-

reševanje upravnih stvari v predpisanih rokih;

-

izdajanje potrdil in drugih listin o določenih dejstvih;

-

plačevanje taks in stroškov v upravnem postopku;

-

izvajanje predpisov o pisarniškem poslovanju;

-

izvajanje predpisov o strokovni izobrazbi in strokovnem izpopolnjevanju delavcev, ki opravljajo dejanja v upravnem postopku;

-

vodenje evidenc o upravnih zadevah;

-

izvajanje sklepov občinske skupščine in njenega izvršnega sveta o ukrepih za izboljšanje dela pri reševanju upravnih zadev;

-

izvajanje predpisov o organizaciji in delu upravnih organov.

84. člen

V upravnih organih, pritojnih za občo upravo, opravljajo nadzorstvo v smislu 82. in 83. člena tega zakona delavci s posebnimi pooblastili, ki morajo imeti visoko strokovno izobrazbo pravne ali upravne smeri in tri leta delovnih izkušenj pri reševanju upravnih zadev.

85. člen

Kadar upravni organ, pristojen za občo upravo ugotovi, da upravni ali drug državni organ oziroma organizacija ali skupnost, ki so ji poverjena javna pooblastila, krši predpise o upravnem postopku, mora na to opozoriti funkcionarja, ki vodi organ, oziroma odgovorno osebo organizacije ali skupnosti, in mu predlagati ukrepe za odpravo nezakonitosti in nepravilnosti oziroma ukrepati v skladu s pooblastili, ki jih ima po zakonu.

Če organ oziroma organizacija ali skupnost ne ravna v skladu z opozorilom iz prejšnjega odstavka, mora upravni organ, pristojen za občo upravo, o ugotovljenem stanju obvestiti izvršni svet in mu predlagati ustrezne ukrepe.

86. člen

Upravni in drugi državni organi ter organizacije in skupnosti, ki odločajo v upravnem postopku, tekoče analizirajo svoje delo in stanje pri reševanju upravnih stvari ter ravnanje delavcev do delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih strank v upravnem postopku, ter o tem v določenih rokih poročajo upravnemu organu, pristojnemu za občo upravo ustrezne družbenopolitične skupnosti.

Organ, pristojen za občo upravo, letno poroča skupščini družbenopolitične skupnosti in njenemu izvršnemu svetu o stanju in pojavih pri reševanju upravnih stvari v družbenopolitični skupnosti, zlasti o upoštevanju predpisanih rokov ter o ukrepih za zboljšanje dela in pogojev za učinkovitejše uresničevanje pravic in izvrševanje obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih strank v upravnem postopku.

87. člen

Upravni in drugi državni organi ter organizacije in skupnosti, ki odločajo o upravnem postopku, vodijo enotno evidenco o upravnih zadevah.

Republiški upravni organ, pristojen za občo upravo, predpiše vsebino evidenc in način spremljanja podatkov o reševanju upravnih stvari, ki so pomembni za republiko.

Republiški upravni organ, pristojen za občo upravo predpiše standarde pisarniškega poslovanja v upravnih organih, zlasti način evidentiranja, klasifikacije in hrambe gradiva, ki ga prejmejo upravni organi ali ki nastane pri njihovem delu.

88. člen

V upravnih organih lahko vodi upravni postopek in odloča o upravnih stvareh samo delavec, ki je v skladu z zakonom pooblaščen za opravljanje teh zadev.

Pooblastilo za odločanje o upravnih stvareh oziroma za dejanja v postopku pred izdajo odločbe lahko da funkcionar, ki vodi upravni organ, delavcu tega organa, ki izpolnjuje pogoje glede strokovne izobrazbe. Pooblastilo za odločanje o upravnih stvareh obsega tudi pooblastilo za dejanja v postopku pred izdajo odločbe.

Pooblastilo za dejanja v upravnem postopku se lahko da delavcu, ki ima najmanj višjo strokovno izobrazbo, za dejanja v upravnem postopku na prvi stopnji iz občinske pristojnosti v enostavnih upravnih zadevah pa tudi delavcu, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.

S predpisom republiškega upravnega organa pristojnega za občo upravo, se glede na vrsto in zahtevnost ter druge značilnosti upravnih stvari podrobneje določi strokovna izobrazba, ki jo morajo imeti delavci za opravljanje dejanj v upravnem postopku. S posebnim zakonom se določi način preizkusa strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku.

89. člen

Republiški upravni organ, pristojen za določeno upravno področje, odloča o pritožbi zoper odločbo, ki jo je v upravni stvari s tega upravnega področja na prvi stopnji izdal občinski upravni organ.

Če je v republiškem upravnem organu za določeno upravno področje ustanovljen organ v sestavi, odloča o pritožbah zoper odločbo s tega upravnega področja organ v sestavi.

90. člen

Kadar je zoper odločbo, ki jo na prvi stopnji izda republiški upravni organ, dovoljena pritožba, odloča o njej Izvršni svet Skupščine SR Slovenije oziroma ustrezni republiški upravni organ, če je odločbo na prvi stopnji izdal organ v njegovi sestavi.

91. člen

V sporih o pristojnosti za odločanje v upravnih stvareh med upravnimi organi iste družbenopolitične skupnosti ali organizacijami in skupnostmi, ki so jim poverjena javna pooblastila v isti družbenopolitični skupnosti, odloča izvršni svet.

V sporih o pristojnosti med upravnimi organi raznih občin z istega upravnega področja odloča republiški upravni organ z ustreznega upravnega področja.

V sporih o pristojnosti med upravnimi organi raznih občin z raznih upravnih področij odloča republiški upravni organ, pristojen za občo upravo.

V sporih o pristojnosti, ki niso našteti v prejšnjih odstavkih tega člena, odloča Vrhovno sodišče SR Slovenije v senatu za upravne spore.

92. člen

O izločitvi uradne osebe republiškega upravnega organa odloča funkcionar, ki vodi ta upravni organ.

O izločitvi funkcionarja, ki vodi organ v sestavi, odloča funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, v katerega sestavu je ta organ.

O izločitvi funkcionarja, ki vodi republiški upravni organ, odloča Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.

O izločitvi člana republiškega kolegijskega upravnega organa odloča kolegijski upravni organ; o izločitvi predsednika republiškega kolegijskega upravnega organa odloča Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.

93. člen

O izločitvi uradne osebe občinskega upravnega organa oziroma funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ, ter predsednika ali člana občinskega kolegijskega upravnega organa odloča organ, ki ga določi z odlokom občinska skupščina.

VI. DELOVNI ČAS

94. člen

Razporeditev, začetek in konec delovnega časa v upravnih organih se določi v skladu z značajem nalog organa in potrebami delovnih ljudi in občanov ter glede na življenjske, prometne in druge razmere na območju družbenopolitične skupnosti tako, da se delovnim ljudem in občanom čimbolj olajša uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti pri upravnih organih.

V upravnih organih, ki glede na naravo nalog stalno neposredno poslujejo z delovnimi ljudmi in občani, se delovni čas razporedi tako, da delovni ljudje in občani pri teh organih lahko urejajo zadeve praviloma zunaj svojega delovnega časa. V teh upravnih organih se zato glede na pogoje iz prejšnjega odstavka organizira delo v izmenah, dežurna služba oziroma druge ustrezne oblike poslovanja za delovne ljudi in občane.

Razpored delovnega časa po prejšnjem odstavku mora biti objavljen in na primeren način označen v poslovnih prostorih upravnega organa.

95. člen

Izvršni svet Skupščine SR Slovenije določi okvirno razporeditev delovnega časa v vseh upravnih organih v SR Sloveniji.

Izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti določi v skladu s tem zakonom začetek in konec delovnega časa ter trajanje in razporeditev delovnega časa v upravnih organih te družbenopolitične skupnosti.

96. člen

V primerih, ko z ustrezno organizacijo in delitvijo dela ter z razporeditvijo delovnega časa in delavcev ni mogoče v okviru rednega delovnega časa opraviti določenih del oziroma nalog, za katere splošni družbeni interes in narava dejavnosti terjajo, da se opravijo brez prekinitve oziroma določenega dne ali v določenem roku, lahko funkcionar, ki vodi upravni organ, v skladu s samoupravnim splošnim aktom odredi, da se taka dela oziroma naloge opravijo v podaljšanem delovnem času.

Delo v podaljšanem delovnem času v smislu prejšnjega odstavka se lahko odredi:

-

v primerih, ko je določena nepredvidena dela oziroma naloge potrebno opraviti v določenem roku, vendar samo, če tega dela ne morejo opraviti drugi delavci v okviru polnega delovnega časa ali če nastane potreba po takšnem delu zaradi nepredvidenega izostanka delavca, ki bi moral opraviti tako delo;

-

če je potrebno dokončati začeta dejanja v postopku pred upravnimi organi ali če je potrebno neprekinjeno opraviti druga dela oziroma naloge;

-

če je potrebno opraviti nujno inšpekcijsko zadevo ali drugo nujno dejanje v upravnem postopku;

-

če gre za dokončanje tehničnih opravil oziroma storitev v primeru, ko zaradi tehnologije začetega procesa brez škode ali dodatnih stroškov ni mogoče prekiniti;

-

če so potrebni neprekinjeni ukrepi za zavarovanje oseb in premoženja oziroma za vzdrževanje javnega reda in miru.

97. člen

Pogoje, ob katerih je mogoče uvesti delo v podaljšanem delovnem času, način opravljanja teh del oziroma nalog ter način razporejanja delavcev določa samoupravni splošni akt.

Delavec lahko opravlja delo v podaljšanem delovnem času največ 12 ur na teden; če je v upravnem organu organizirana dežurna služba ali stalna pripravljenost za delo, se kot delo v podaljšanem delovnem času šteje le čas, ko je delavec dejansko opravljal dela in naloge iz 96. člena tega zakona.

98. člen

Delo v podaljšanem delovnem času se šteje kot poseben delovni pogoj. Način in pogoji za opravljanje del oziroma nalog ter obseg del oziroma nalog, opravljenih v podaljšanem delovnem času, se upošteva pri določanju meril, ki so podlaga za delitev osebnih dododkov in za odmerjanje drugih pravic, odvisnih od dolžine in narave delovnega časa.

Zakon o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (ZSDUIS)

Časovnica