Odlok o razglasitvi Vile Tomšičeva 12 v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 77-3756/2018, stran 11916 DATUM OBJAVE: 30.11.2018

VELJAVNOST: od 1.12.2018 / UPORABA: od 1.12.2018

RS 77-3756/2018

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 1.12.2018 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 21.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.12.2018
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
3756. Odlok o razglasitvi Vile Tomšičeva 12 v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 - ZNOrg) Vlada Republike Slovenije izdaja
O D L O K
o razglasitvi Vile Tomšičeva 12 v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena

1. člen

(1)

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine: Ljubljana - Vila Tomšičeva ulica 12 (Vila Ebenspanger), EŠD 15437.

(2)

Enota iz prejšnjega odstavka ima izjemen kulturni pomen za Republiko Slovenijo. Je lokacija pomembnega zgodovinskega dogajanja v času osamosvajanja Slovenije in ena od značilnih vil v četrti med državnimi kulturnimi institucijami. Je izjemna arhitektura s kakovostnimi prvinami historicizma in funkcionalizma.

(3)

Enota iz prvega odstavka tega člena je kulturni spomenik z zgodovinskimi, umetnostnozgodovinskimi, arhitekturnimi in vrtno-arhitekturnimi vrednotami.

(4)

Objekt se razglasi z namenom, da se ohranijo njegove kulturne vrednote, prepoznavnost vile in njena sedanja javna kulturna raba.

2. člen

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:

-

Vila je del vilske četrti ob Prešernovi cesti, urejeni po letu 1875 po urbanističnih načrtih Adolfa Wagnerja. Četrt odlikujejo kakovostne stavbe, ki jih obdajajo urejene in z drevoredi obsajene ceste.

-

Ohranjeni so obseg in formalna zasnova vrta s starejšimi drevesi, kot sta platana in lipa, ter osnovno razmerje med zelenimi in utrjenimi površinami vrta, kovinska ograja vrta in vrtna uta.

-

Na vrtu pred vhodom stoji spominska herma, delo Draga Tršarja, posvečena pisateljici in predsednici PEN Miri Mihelič (1912-1985).

-

Stavbo je dala zgraditi Kranjska stavbna družba leta 1879 po načrtih A. Wagnerja kot prvo najemniško enodružinsko vilo v Ljubljani. Vila je bila tipološka novost in pomembna prelomnica v razvoju stanovanjske arhitekture v Sloveniji.

-

Ohranjene so konstrukcija vile, oblika in podoba strehe nad osnovnim gabaritom ter gradbena in tlorisna zasnova (etaže, razporeditev nosilnih sten, stopnišče), dodatno funkcionalistična fasada z vsemi prvinami (fasadni detajli z okni, ometi, barvna podoba, stavbno pohištvo).

-

Ohranjena je materialna substanca notranjosti vile s konca 19. stoletja v pritličju (ometi, stavbno pohištvo s tlaki, peči, stopnišče in ograje, opaži, leseni kasetirani stropi, štukature, barvna podoba).

-

V klubskih prostorih v nadstropju je delno ohranjen interier iz šestdesetih let 20. stoletja, ki ga dopolnjuje umetniško delo Nikolaja Omerze, nastalo namensko za ta prostor leta 1967.

-

Vila je bila last različnih družin. Družina Oskarja Ebenspangerja je vilo v tridesetih letih prenovila. Po maju 1945 je v stavbi nekaj let živel takratni predsednik slovenske vlade Boris Kidrič z družino, za njim pa politik Boris Ziherl; leta 1957 je vila postala sedež Društva slovenskih pisateljev. Ti so v vežo postavili spominsko ploščo, posvečeno padlim pisateljem v drugi svetovni vojni. Vila že več kot šest desetletij nudi prostor za klubska druženja in javne razprave tvorcev slovenske kulture. Vila je tudi sedež slovenskega združenja PEN.

-

Večji zgodovinski pomen je imela vila v predosamosvojitvenem času Slovenije konec osemdesetih let 20. stoletja. Tedaj je Društvo slovenskih pisateljev prevzelo pobudo v družbenopolitičnih polemikah, ki so pripeljale do ideje o samostojni slovenski državi; v vili je v salonu v pritličju ob Prešernovi cesti nastal osnutek prve slovenske ustave.

3. člen

(1)

Spomenik obsega nepremičnine: stavbo št. 42, k. o. 1725 Ajdovščina; parcele št. 2864, 2865 in 2866, vse k. o. 1725 Ajdovščina.