ZZZPB-D – Zakon o spremembah in dopolnitvah...

3370. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB-D)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB-D)

Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB-D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. septembra 1998.

001-22-91/98

Ljubljana, dne 5. oktobra 1998.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAPOSLOVANJU IN ZAVAROVANJU ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI (ZZZPB-D)

1. člen

V zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 17/91, 12/92, 71/93, 2/94 in 38/94) se v 4. členu besedilo "Republiški zavod za zaposlovanje" nadomesti z besedilom "Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje".

2. člen

Za 4. členom se dodata nova 4.a in 4.b člen, ki se glasita:

"4.a člen

Zavod in centri za socialno delo morajo medsebojno sodelovati pri vključevanju brezposelnih oseb v aktivnosti in ukrepe aktivne politike zaposlovanja in sodelovati s pristojnim davčnim organom in drugimi državnimi organi ter izmenjavati osebne in druge podatke, ki jih vodijo v svojih zbirkah podatkov in so potrebni za uresničevanje pravic in obveznosti brezposelnih oseb po tem zakonu. Zavod in centri za socialno delo lahko oblikujejo enotno bazo podatkov za uresničevanje pravic po tem zakonu in po predpisih o socialnem varstvu.

Vrsto in način izmenjave podatkov iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za delo. Vrsto in način izmenjave podatkov, ki jih vodijo in zbirajo davčni organi, določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

4.b člen

Temeljna pravica brezposelne osebe je vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja z namenom povečanja zaposlitvenih možnosti.

Zavod ali druga pooblaščena organizacija najkasneje v dveh mesecih po prijavi brezposelnosti pripravi zaposlitveni načrt, ki je podlaga za vključitev brezposelne osebe v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

Delodajalci so dolžni omogočiti prisotnost predstavnikov zavoda ali druge pooblaščene organizacije v postopku izbire brezposelnih oseb za prosta delovna mesta."

3. člen

V drugem odstavku 6. člena se za besedo "dela" doda vejica in besedilo "posredovanja zaposlitve, posredovanja in zagotavljanja delovne sile, izdelavo zaposlitvenega načrta in izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja".

Tretji odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Sredstva, ustvarjena iz koncesijskih dajatev za posredovanje dela dijakom in študentom se namenijo za delovanje študentske organizacije univerze, samostojnega visokošolskega zavoda, lokalne skupnosti oziroma interesnih oblik povezovanja dijakov in študentov. Sredstva so namenjena za izvajanje programov interesnih in obštudijskih dejavnosti na področjih: kulture, izobraževanja, športa, tehnične kulture, mednarodnega sodelovanja, izpopolnjevanja študentov v tujini, raziskovalne dejavnosti in socialno – ekonomskega položaja dijakov in študentov."

V petem odstavku se besedilo "določenim kategorijam delavcev" nadomesti z besedilom "in višino stroškov, ki se priznajo organizaciji oziroma delodajalcu za posredovanje dela dijakom in študentom".

4. člen

Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki se glasi:

"6.a člen

Pooblaščena organizacija oziroma delodajalec iz drugega odstavka prejšnjega člena ne more vpisati koncesijske dejavnosti v sodni register oziroma priglasiti začetka opravljanja dejavnosti, če ni sklenila koncesijske pogodbe. Vpis koncesijske dejavnosti v sodni register oziroma priglasitev začetka opravljanja dejavnosti brez koncesijske pogodbe je ničen."

5. člen

15. člen se spremeni, tako da se glasi:

"Za primer brezposelnosti se lahko zavarujejo:

-

samostojni podjetniki, osebe, ki samostojno, z lastnim delom, kot edini in glavni poklic opravljajo pridobitno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: samozaposlene osebe) in osebe, ki so lastniki gospodarskih družb, če niso zavarovani na drugi podlagi,

-

slovenski državljani v delovnem razmerju z delodajalcem v tuji državi, ki po vrnitvi v domovino ne morejo uveljavljati pravic za primer brezposelnosti na drugi podlagi in

-

zakonci slovenskih državljanov, zaposlenih v tuji državi, če so bili pred odhodom v tujino v delovnem razmerju.

Osebe iz prejšnjega odstavka imajo enake pravice kot zavarovanci iz prejšnjega člena."

6. člen

16. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Za brezposelno osebo se po tem zakonu šteje:

-

oseba, ki ni v delovnem razmerju,

-

samozaposlena oseba, katere dobiček iz dejavnosti, ki je ugotovljen brez upoštevanja znižanj in davčnih olajšav v skladu s predpisi o dohodnini in povečan za obračunane obvezne prispevke za socialno varnost, ni presegal zneska zajamčenega nadomestila plače in lastnik ali solastnik gospodarskih družb, ki ni zavarovan na drugi podlagi, in v katerih dobiček, zmanjšan za plačane prispevke za obvezno socialno zavarovanje, v zadnjem koledarskem letu pred nastankom brezposelnosti ni presegal zneska zajamčenega nadomestila plače,

-

lastnik, zakupnik, najemnik ali drug uporabnik kmetijskega ali gozdnega zemljišča s katastrskim dohodkom do višine, ki je določena kot podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,

-

oseba, ki ni upokojenec, študent, dijak, vajenec ali udeleženec izobraževanja v skladu s 53.b členom tega zakona

in je:

-

zmožna za delo,

-

prijavljena pri zavodu,

-

na razpolago za zaposlitev,

-

aktivni iskalec zaposlitve.

Ne glede na določilo prejšnjega odstavka se za brezposelno osebo šteje oseba, ki je bila do nastanka brezposelnosti v delovnem razmerju in hkrati samozaposlena oseba, če njen dobiček iz dejavnosti, ki je ugotovljen brez upoštevanja znižanj in davčnih olajšav v skladu s predpisi o dohodnini in z upoštevanjem obračunanih obveznih prispevkov, ni presegal zneska zajamčenega nadomestila plače v zadnjem koledarskem letu pred nastankom brezposelnosti.

Za zavarovanca se po tem zakonu šteje brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti obvezno ali prostovoljno zavarovana za primer brezposelnosti in ima na tej podlagi pravico do denarnih prejemkov po tem zakonu.".

7. člen

Za 16. členom se doda nov 16.a člen, ki se glasi:

"16.a člen

Za brezposelno osebo po tem zakonu se ne šteje oseba, ki ji je prenehalo delovno razmerje:

-

zaradi poteka ali prekinitve individualne pogodbe o zaposlitvi in je prejela ali bo prejela odškodnino oziroma odpravnino zaradi prenehanja delovnega razmerja oziroma prekinitve pogodbe o zaposlitvi,

-

pa zaradi konkurenčne prepovedi po pogodbi o zaposlitvi prejema ali bo prejela nadomestilo zaradi konkurenčne prepovedi.

Osebe iz prve alinee prejšnjega odstavka nimajo statusa brezposelne osebe toliko mesecev, kolikor mesečnih plač odškodnine ali odpravnine so prejele zaradi prenehanja delovnega razmerja, osebe iz druge alinee pa toliko časa, kolikor časa prejemajo nadomestilo zaradi konkurenčne prepovedi."

8. člen

Črtata se tretja in peta alinea prvega odstavka 17. člena.

9. člen

Za 17. členom se doda novo podpoglavje z naslovom "Pogoji za pridobitev pravic iz zavarovanja" in novi 17.a, 17.b, 17. c, 17. č, 17.d, 17.e, 17.f, 17.g in 17.h člen, ki se glasijo:

"17.a člen

Zavarovanec lahko uveljavi pravico do denarnega nadomestila, če:

-

je bil pred nastankom brezposelnosti zavarovan za primer brezposelnosti in

-

zanj ni na voljo ustrezne zaposlitve.

Zavarovanec ohrani pravico do denarnega nadomestila, če:

-

je na razpolago za zaposlitev,

-

zanj ni na voljo ustrezne zaposlitve,

-

zanj po preteku polovice časa, v katerem je upravičen do denarnega nadomestila, ni na voljo primerne zaposlitve,

-

aktivno išče zaposlitev,

-

ni na voljo ustreznega programa aktivne politike zaposlovanja,

-

prebiva v Republiki Sloveniji, razen če mednarodni akt ne določa drugače; v času, ko zavarovanec ne prebiva v Republiki Sloveniji, mu pravica do denarnega nadomestila miruje.

17.b člen

Brezposelna oseba je zmožna za delo, če je stara več kot petnajst let in ne več, kot je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pogoj za pridobitev pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo ter izpolnjuje splošne zdravstvene pogoje.

Pravice po tem zakonu ima tudi brezposelna oseba, ki je ob nastanku ali med brezposelnostjo bila ali postala nezmožna za delo iz zdravstvenih razlogov.

Zavod zagotavlja pravice brezposelnim osebam iz prejšnjega odstavka enako obdobje, kot izplačujejo delodajalci nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Po izteku tega časa se nadomestilo v višini zadnjega izplačanega denarnega prejemka po tem zakonu zagotavlja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Nezmožnost za delo iz zdravstvenih razlogov ugotavlja zdravnik, ki ga v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, imenuje minister, pristojen za delo.

17.c člen

Brezposelna oseba je na razpolago za zaposlitev, če je dosegljiva zavodu vsak delovni dan tri ure dnevno na naslovu prebivališča ali na naslovu, za katerega se dogovori z zavodom. Čas dosegljivosti določi zavod.

Brezposelna oseba ima pravico biti odsotna zaradi osebnih razlogov ali zaradi drugega utemeljenega razloga do 18 delovnih dni v enem letu, o čemer se mora najmanj osem dni pred pričetkom odsotnosti dogovoriti z zavodom, sicer se šteje, da ni na razpolago. Brezposelna oseba ima pravico biti tri dni odsotna z naslova, za katerega se je dogovorila z zavodom, v primeru smrti zakonca, staršev ali otrok. V teh primerih ali v primeru nenadne bolezni mora obvestiti zavod in mu predložiti ustrezno dokumentacijo v roku tri dni po prenehanju razloga za odsotnost.

V času vključitve v program aktivne politike zaposlovanja se šteje, da je brezposelna oseba na razpolago. Šteje se, da je brezposelna oseba na razpolago tudi v času, ko je po napotilu ali s soglasjem zavoda odsotna zaradi opravljanja ustreznega ali primernega začasnega ali občasnega dela ali iskanja zaposlitve.

17.č člen

Ustrezna zaposlitev po tem zakonu je zaposlitev:

-

z delovnim razmerjem za nedoločen ali določen čas,

-

ki ustreza razvrstitvi delovnega mesta v tarifni razred ustrezne kolektivne pogodbe, na katerega je bila oseba razporejena večino časa zadnjih dvanajst mesecev pred nastankom brezposelnosti,

-

ki ustreza stopnji in vrsti dokončane poklicne izobrazbe brezposelne osebe, ki išče zaposlitev prvič ali po prekinitvi zaposlitve za najmanj dve leti,

-

na delovnem mestu, ki je oddaljeno od kraja prebivanja brezposelne osebe do delovnega mesta do eno uro vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca.

Skupni čas odsotnosti brezposelne osebe z doma zaradi dela in prevoza na delo ne sme trajati več kot enajst ur.

17.d člen

Primerna zaposlitev po tem zakonu je zaposlitev, pri kateri so izpolnjeni pogoji iz prve alinee prvega odstavka prejšnjega člena, in ki ustreza razvrstitvi delovnega mesta do ene stopnje nižjega tarifnega razreda ustrezne kolektivne pogodbe, na katerega je bila oseba razporejena večino časa zadnjih dvanajst mesecev pred nastankom brezposelnosti.

Primerna je tudi zaposlitev iz prejšnjega člena, ki je toliko oddaljena od kraja prebivanja brezposelne osebe, da je potreben prevoz do delovnega mesta do eno uro in pol vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca v eno smer ali če ji je zagotovljeno bivanje v drugem kraju.

Za brezposelno osebo, ki živi sama v skupnem gospodinjstvu z otrokom, starim do petnajst let, je primerna oddaljenost do ene ure vožnje na delo z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja prebivanja do delovnega mesta v eno smer.

Skupni čas odsotnosti brezposelne osebe z doma zaradi dela in prevoza na delo ne sme trajati več kot enajst ur.

Brezposelni osebi se lahko ponudi primerna zaposlitev po polovici časa, v katerem je upravičena do denarnega nadomestila, in če ni brezposelnih oseb, za katere bi bila taka zaposlitev ustrezna.

Brezposelni osebi, ki je sprejela primerno zaposlitev in je v 18 mesecih po sprejemu primerne zaposlitve ponovno postala brezposelna oseba, se ponudi zaposlitev, ki je bila ustrezna pred sprejemom primerne zaposlitve. Če to ni možno, se ji lahko po polovici časa, v katerem je upravičena do denarnega nadomestila, ponudi zaposlitev, ki je bila primerna preden je ponovno postala brezposelna oseba.

17.e člen

Oddaljenost dela od kraja prebivališča brezposelne osebe ne vpliva na določitev ustrezne ali primerne zaposlitve, če se pretežni del dejavnosti opravlja zunaj poslovnih prostorov delodajalca (npr.: gradbeništvo, promet in zveze, montažna dela), ali če gre za tehnološko povezano dejavnost, ki se opravlja zunaj sedeža delodajalca.

17.f člen

Če razvrstitev delovnega mesta v tarifni razred ustrezne kolektivne pogodbe ni razvidna iz pogodbe o zaposlitvi iz 17.č in 17.d člena tega zakona, določi razvrstitev v tarifni razred zavod ob upoštevanju določil ustrezne kolektivne pogodbe in glede na delovno mesto, na katerega je bila brezposelna oseba razporejena večino časa zadnjih dvanajst mesecev pred nastankom brezposelnosti.

17.g člen

Aktivno iskanje zaposlitve po tem zakonu obsega:

-

pismene prijave na objavljeno ustrezno zaposlitev, po štirih mesecih brezposelnosti pa na primerno zaposlitev,

-

prijavo pri izvajalcih posredovanja dela in zaposlitve, ki iščejo delavce v kraju prebivanja brezposelne osebe ali v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja brezposelne osebe oddaljen do ene ure vožnje z javnim prevoznim sredstvom v eno smer.

Brezposelna oseba ni dolžna aktivno iskati zaposlitve v času, ko je vključena v programe aktivne politike zaposlovanja, razen če je to drugače določeno v zaposlitvenem načrtu.

Brezposelna oseba mora predložiti zavodu dokazila o aktivnem iskanju zaposlitve najmanj enkrat mesečno za pretekli mesec, če želi povračilo stroškov za aktivno iskanje zaposlitve.

Zavod lahko kadarkoli zahteva od zavarovanca, ki prejema denarno nadomestilo, dokazila o aktivnem iskanju zaposlitve. Zavod opravi razvrstitev delovnega mesta v tarifni razred za poslovodstvo, člane uprave gospodarskih družb in za voljene ter imenovane funkcionarje glede na njihovo stopnjo izobrazbe.

17.h člen

Natančnejša pravila kdaj se šteje, da je brezposelna oseba na razpolago, za določanje ustrezne in primerne zaposlitve, kaj se šteje za aktivno iskanje dela, kateri so stroški, ki se priznajo za aktivno iskanje zaposlitve iz prejšnjega člena ter natančnejše kriterije, način in čas prenehanja pravice do denarnih prejemkov, določi minister, pristojen za delo, na predlog upravnega odbora zavoda."

10. člen

18. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Pravico do denarnega nadomestila lahko ob izpolnjevanju splošnih pogojev iz 17.a člena tega zakona uveljavi zavarovanec, katerega delovno razmerje pred prenehanjem pri enem ali več delodajalcih je trajalo vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih.

Zavarovanec, ki je po pogodbi o zaposlitvi za določen čas opravljal sezonsko delo, ima pravico do denarnega nadomestila, če ima po preračunu ur v delovne dni s polnim delovnim časom najmanj 12 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih 18 mesecih pred nastankom brezposelnosti."

11. člen

V prvem odstavku 19. člena se deseta alinea dopolni z besedilom "razen v primerih, ko inšpektor za delo s sklepom ugotovi kršitev pravic delavca v disciplinskem postopku, delavec pa uveljavlja sodno varstvo v skladu z zakonom,"

Črta se dvanajsta alinea.

V zadnji alinei se pika nadomesti s podpičjem in se dodata dve novi alinei, ki se glasita:

"– zaradi neopravljenega pripravniškega izpita, če je bil ta predpisan,

-

zaradi nastopa prestajanja zaporne kazni nad šest mesecev."

Drugi odstavek se črta.

Tretji odstavek, ki postane drugi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

"V primeru prenehanja delovnega razmerja iz prve alinee prejšnjega odstavka lahko zavarovanec uveljavi pravico do denarnega nadomestila, če je do prenehanja prišlo zaradi zaposlitve delavčevega zakonca ali osebe, s katero ta živi v zunajzakonski zvezi in je po predpisih o zakonski zvezi izenačena z zakonsko zvezo, v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot eno uro vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom."

12. člen

Za 19. členom se dodajo novi 19.a, 19.b in 19.c člen, ki se glasijo:

"19.a člen

Zavarovanec lahko uveljavi pravico do denarnega nadomestila, če prekine oziroma razveže delovno razmerje v primeru, ko inšpektor za delo na njegov predlog predhodno ugotovi, da mu delodajalec najmanj tri ali več mesecev zaporedoma ni izplačal plače iz pogodbe o zaposlitvi oziroma kolektivne pogodbe, ki velja za delodajalca, pri katerem je zaposlen ali mu v zadnjem letu ni izplačal najmanj devet plač iz pogodbe o zaposlitvi oziroma kolektivne pogodbe, ki velja za delodajalca, pri katerem je zaposlen.

Zavarovanec lahko prekine ali razveže delovno razmerje iz prejšnjega odstavka, če delodajalec v enem mesecu po vročitvi odločbe inšpektorja za delo ni izplačal zaostalih plač.

O predlogu zavarovanca in o svoji odločbi je inšpektor za delo dolžan nemudoma obvestiti zavod in pristojen center za socialno delo. Inšpektor za delo je v svoji odločbi dolžan opozoriti na roke, v katerih je zavarovanec dolžan uveljaviti pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti.

19.b člen

Zavarovanec ne more uveljaviti pravic iz prejšnjega člena, če odkloni ustrezno zaposlitev ali vključitev v program aktivne politike zaposlovanja, ki mu ga ponudi zavod na podlagi obvestila iz zadnjega odstavka prejšnjega člena.

19.c člen

V primeru prekinitve oziroma razveze delovnega razmerja iz 19.a člena tega zakona ima zavarovanec pravico do odpravnine pod pogoji, ki jih določajo predpisi o delovnih razmerjih za presežne delavce.

Zavarovanec pridobi pravico do denarnega nadomestila na podlagi 19.a člena tega zakona, ko prične postopek za izterjavo odpravnine in neizplačane plače, razen če do odpravnine ni upravičen.

Zavod nudi zavarovancu brezplačno strokovno pomoč za pričetek postopka za izterjavo odpravnine oziroma neizplačane plače ali pa na podlagi njegovega pooblastila ter v njegovem imenu in na njegov račun sam prične postopek za izterjavo odpravnine oziroma neizplačane plače."

13. člen

20. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača zavarovanca, ki jo je prejemal v dvanajstih mesecih pred nastankom brezposelnosti.

Če je zavarovanec prejemal nadomestilo plače v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, zdravstvenem zavarovanju ali pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali če ni prejemal plače, se v osnovo za odmero denarnega nadomestila za brezposelnost upošteva osnovna plača, povečana za dodatek na delovno dobo, ki bi jo upravičenec prejel, če bi delal."

14. člen

Tretji odstavek 21. člena se spremeni, tako da glasi:

"Denarno nadomestilo ne sme biti nižje od 100% zajamčene plače po zakonu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo od zajamčene plače in ne višje od trikratnika tako določenega najnižjega nadomestila."

15. člen

25. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Pravica do denarnega nadomestila lahko traja najdlje:

-

3 mesece za zavarovanje od 1 do 5 let,

-

6 mesecev za zavarovanje od 5 do 15 let,

-

9 mesecev za zavarovanje od 15 do 25 let,

-

12 mesecev za zavarovanje nad 25 let,

-

18 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let in za zavarovanje nad 25 let,

-

24 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let in za zavarovanje nad 25 let.

V zavarovanje iz prejšnjega odstavka se ne upošteva čas, ko je bila brezposelna oseba vključena v javna dela."

16. člen

Za 25. členom se doda nov 25.a člen, ki se glasi:

"25.a člen

Zavarovancu, ki mu je prenehala pravica do denarnega nadomestila, ker jo je v celoti izkoristil, se pri ponovnem uveljavljanju te pravice v čas zavarovanja ne všteva čas, ko je bil zaposlen pred zadnjim prejemanjem denarnega nadomestila in čas prejemanja denarnega nadomestila.

Ne glede na prejšnji odstavek se zavarovancu, ki je starejši od 50 let ter ima najmanj 25 let zavarovanja, pri ponovnem uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila v čas zavarovanja všteva celotni čas, ko je bil zavarovan, vključno s časom prejemanja denarnega nadomestila.

Zavarovanec, ki pravice do denarnega nadomestila ni v celoti izkoristil, lahko to pravico izkoristi v preostalem delu pri njenem ponovnem uveljavljanju. Če zavarovanec denarno nadomestilo ponovno uveljavlja v 24 mesecih po zadnjem prejemanju denarnega nadomestila, mu pripada denarno nadomestilo v višini zadnjega izplačanega denarnega nadomestila, sicer pa se denarno nadomestilo odmeri v skladu z 20. členom tega zakona."

17. člen

26. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Zavarovancu, ki je državljan Republike Slovenije in zavarovancu, ki je tujec in ima dovoljenje za stalno prebivanje ter osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas, in mu po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka največ tri leta ter je brezposelna oseba, plačuje zavod prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Osnova za plačilo prispevka iz prejšnjega odstavka je zadnje denarno nadomestilo, ki ga je prejel zavarovanec in se usklajuje enako kot druge pravice po tem zakonu."

18. člen

Podpoglavje z naslovom "Izplačilo denarnega nadomestila v enkratnem znesku" in 27., 28., 29. in 30. člen se črtajo.

19. člen

V 31. členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita:

"Rok iz prejšnjega odstavka ne teče v času:

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB-D)

Časovnica