MRS 38 – MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 38...

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 38
Neopredmetena sredstva

CILJ

1

Cilj tega standarda je predpisati računovodenje neopredmetenih sredstev, ki niso posebej obravnavana v drugem standardu. Ta standard zahteva, da podjetje pripozna neopredmeteno sredstvo če, in samo če, je zadoščeno določenim merilom. Standard tudi podrobno določa, kako meriti knjigovodsko vrednost neopredmetenih sredstev, in zahteva določena razkritja o neopredmetenih sredstvih.

PODROČJE UPORABE

2

Ta standard se uporablja pri računovodenju neopredmetenih sredstev, razen:

(a)

neopredmetenih sredstev, ki spadajo v področje drugega standarda;

(b)

finančnih sredstev, kot jih opredeljuje MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje;

(c)

pripoznavanja in merjenja sredstev za raziskovanje in vrednotenje (glej MSRP 6 Raziskovanje in vrednotenje rudnih bogastev) in

(d)

stroškov za razvoj in pridobivanje rudnin, nafte, zemeljskega plina in podobnih neobnovljivih naravnih virov.

3

Če kak drug standard predpisuje računovodenje določene vrste neopredmetenega sredstva, podjetje uporablja tisti standard namesto tega. Ta standard se na primer ne uporablja za:

(a)

neopredmetena sredstva, ki jih ima podjetje v posesti za prodajo v okviru rednega poslovanja (glej MRS 2 Zaloge);

(b)

odložene terjatve za davek (glej MRS 12 Davek od dohodka);

(c)

najeme neopredmetenih sredstev, računovodsko obravnavane v skladu z MSRP 16 Najemi;

(d)

sredstva, ki izhajajo iz zaslužkov zaposlenih (glej MRS 19 Zaslužki zaposlenih);

(e)

finančna sredstva, kot so opredeljena v MRS 32. Pripoznavanje in merjenje nekaterih finančnih sredstev je zajeto v MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MRS 27 Ločeni računovodski izkazi ter MRS 28 Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige;

(f)

dobro ime, pridobljeno v poslovni združitvi (glej MSRP 3 Poslovne združitve);

(g)

pogodbe iz področja uporabe MSRP 17 Zavarovalne pogodbe in sredstva za denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj, kot so opredeljena v MSRP 17;

(h)

nekratkoročna neopredmetena sredstva, razvrščena kot v posesti za prodajo (ali vključena v skupine za odtujitev, razvrščene kot v posesti za prodajo) v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje;

(i)

sredstva, ki izhajajo iz pogodb s kupci in so pripoznana v skladu z MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci.

4

Nekatera neopredmetena sredstva so lahko vsebovana v ali na fizični snovi, kot je zgoščenka (na primer računalniška programska oprema), pravna listina (na primer licenca ali patent) ali film. Pri odločanju, ali sredstvo, ki vključuje tako opredmetene kot neopredmetene sestavine, obravnavati po MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva ali kot neopredmeteno sredstvo po tem standardu, podjetje presodi katera sestavina je pomembnejša. Na primer, programska oprema za računalniško obvladovan stroj, ki ne more delovati brez nje, je sestavni del ustrezne računalniške strojne opreme in se obravnava kot opredmeteno osnovno sredstvo. To velja tudi za operacijski sistem računalnika. Kadar programska oprema ni sestavni del ustrezne računalniške strojne opreme, se obravnava kot neopredmeteno sredstvo.

5

Ta standard se med drugim uporablja za izdatke za oglaševanje, izobraževanje, zaganjanje, raziskovanje in razvijanje. Raziskovanje in razvijanje sta usmerjena k razvijanju znanja. Četudi je torej lahko posledica takšnih dejavnosti sredstvo s fizičnim obstojem (npr. prototip), je otipljiva sestavina sredstva izvedena iz njegove neopredmetene sestavine, to je znanja, ki ga uteleša.

6

Pravice, katerih imetnik je najemnik v skladu z licenčnimi pogodbami za postavke, kot so filmi, videoposnetki, gledališke igre, rokopisi, patenti in avtorske pravice, spadajo v področje uporabe tega standarda in so izključene iz področja uporabe MSRP 16.

7

Do izključitev iz področja standarda lahko pride, če so kake dejavnosti ali transakcije tako specializirane, da povzročajo računovodska vprašanja, ki jih je treba obravnavati drugače. Takšna vprašanja se pojavljajo pri računovodenju vrednosti izdatkov za odkrivanje, razvijanje in izkoriščanje naftnih, plinskih in mineralnih ležišč v ekstraktivnih dejavnostih ter v primeru zavarovalnih pogodb. Zato se ta standard ne uporablja za izdatke pri takšnih dejavnostih in pogodbah. Uporablja pa se za druga neopredmetena sredstva, ki se uporabljajo (kot je programska oprema), in druge izdatke, ki nastanejo (kot so zagonski stroški) v ekstraktivnih dejavnostih ali pri zavarovateljih.

OPREDELITVE POJMOV

8

V tem standardu se uporabljajo naslednji izrazi, katerih pomen je natančno določen:

Amortiziranje je sistematično razporejanje amortizirljivega zneska posameznega neopredmetenega sredstva po njegovi dobi koristnosti.

Sredstvo (²⁵) je dejavnik:

(a)

ki ga podjetje obvladuje zaradi preteklih poslovnih dogodkov in

(b)

iz katerega se pričakuje tok prihodnjih gospodarskih koristi v podjetje.

Knjigovodska vrednost je znesek, po katerem se sredstvo pripozna v izkazu finančnega položaja po odštetju morebitne nabrane amortizacije in nabranih izgub zaradi oslabitve v zvezi z njim.

Nabavna vrednost je znesek denarja ali denarnih ustreznikov ali pa poštena vrednost drugih nadomestil, plačanih oziroma danih za pridobitev sredstva v času njegove nabave ali gradnje oziroma izdelave, ali, kjer je primerno, znesek, pripisan temu sredstvu ob začetnem pripoznanju v skladu s posebnimi zahtevami drugih MSRP, na primer MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic.

Amortizirljivi znesek je nabavna vrednost sredstva ali drug znesek, ki jo nadomešča, zmanjšan za preostalo vrednost.

Razvijanje je prenašanje ugotovitev raziskovanja ali drugega znanja v načrt ali projekt proizvajanja novih ali bistveno izboljšanih materialov, naprav, proizvodov, procesov, sistemov ali storitev, preden se začne proizvajanje ali uporaba v poslovne namene.

Vrednost, značilna za podjetje, je sedanja vrednost denarnih tokov, do katerih naj bi po pričakovanjih podjetja prišlo na podlagi nadaljnje uporabe sredstva in ob njegovi odtujitvi na koncu njegove dobe koristnosti ali ob poravnavi obveznosti.

Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela ob prodaji sredstva ali plačala ob prenosu obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.)

Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost.

Neopredmeteno sredstvo je razpoznavno nedenarno sredstvo brez fizičnega obstoja.

Denarna sredstva so denar v posesti in sredstva, ki bodo prejeta v določenih ali določljivih zneskih denarja.

Raziskovanje je izvirno in načrtno preiskovanje, ki se opravlja v upanju na pridobitev novega znanstvenega ali strokovnega znanja in razumevanja.

Preostala vrednost neopredmetenega sredstva je ocenjeni znesek, ki bi ga podjetje trenutno dobilo pri odtujitvi sredstva, po zmanjšanju za ocenjene stroške odtujitve, če bi bilo sredstvo že toliko staro in v takšnem stanju, kot se pričakuje na koncu njegove dobe koristnosti.

Doba koristnosti je:

(a)

obdobje, v katerem je pričakovati, da bo sredstvo na voljo podjetju za uporabo, ali

(b)

število proizvodnih ali podobnih enot, za katere se pričakuje, da jih bo podjetje pridobilo z uporabo sredstva.

Neopredmetena sredstva

9

Podjetja pogosto porabljajo dejavnike ali prevzemajo obveznosti za pridobivanje, razvijanje, vzdrževanje ali povečevanje neopredmetenih dejavnikov, kot so znanstveno ali strokovno znanje, oblikovanje in izvajanje novih procesov ali sistemov, licence, industrijska lastnina, tržno znanje in blagovne znamke (tudi trgovska imena in naslovi publikacij). Običajni primeri postavk, ki jih zajemajo te široke oznake, so programska oprema, patenti, avtorske pravice, filmi, seznami strank, hipotetične pravice, ribolovne pravice, uvozne kvote, franšize, razmerja s strankami ali dobavitelji, programi zvestobe strank, tržni delež in trženjske pravice.

10

Vse postavke, opisane v 9. členu, ne zadoščajo opredelitvi neopredmetenega sredstva, to je razpoznavnosti, obvladovanju dejavnika ali obstoju prihodnjih gospodarskih koristi. Če kaka postavka iz področja tega standarda ne zadošča opredelitvi neopredmetenega sredstva, se vrednost izdatkov pri njeni pridobitvi ali nastanku znotraj podjetja pripozna kot odhodek, ko se pojavi. Če pa je postavka pridobljena v poslovni združitvi, tvori del dobrega imena, ki se pripozna na datum prevzema (glej 68. člen).

Razpoznavnost

11

Opredelitev neopredmetenega sredstva zahteva, da je neopredmeteno sredstvo razpoznavno in ga je mogoče razločevati od dobrega imena. Dobro ime, pripoznano v poslovni združitvi, je sredstvo, ki predstavlja prihodnje gospodarske koristi, ki izhajajo iz drugih sredstev, pridobljenih v poslovni združitvi, ki niso posamično opredeljena in ločeno pripoznana. Prihodnje gospodarske koristi so lahko posledica sinergije med pridobljenimi razpoznavnimi sredstvi ali sredstvi, ki posamično ne izpolnjujejo pogojev za pripoznanje v računovodskih izkazih.

12

Sredstvo je razpoznavno, če je bodisi:

(a)

ločljivo, tj. mogoče ga je ločiti ali oddvojiti od podjetja in prodati, prenesti, dati zanj licenco, ga dati v najem ali izmenjati, bodisi posamično ali skupaj s povezano pogodbo, razpoznavnim sredstvom ali obveznostjo, ne glede na to, ali podjetje to tudi namerava storiti, bodisi

(b)

izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic, ne glede na to, ali so te pravice prenosljive ali ločljive od podjetja oziroma od drugih pravic in obvez.

Obvladovanje

13

Podjetje obvladuje sredstvo, če ima sposobnost prejemati prihodnje gospodarske koristi, ki pritekajo iz zadevnega dejavnika, in omejevati dostop drugih do teh koristi. Sposobnost podjetja obvladovati prihodnje gospodarske koristi iz neopredmetenega sredstva navadno izhaja iz pravnih pravic, ki jih je mogoče uveljaviti pred sodiščem. Če ni pravnih pravic, je težje dokazati obvladovanje. Zmožnost pravne uveljavitve pravice pa ni nujno pogoj za obvladovanje, saj lahko podjetje obvladuje prihodnje gospodarske koristi tudi drugače.

14

Tržno in strokovno znanje lahko pripomore k nastajanju prihodnjih gospodarskih koristi. Podjetje obvladuje takšne zaslužke, če je na primer znanje zavarovano s pravnimi pravicami, kot so avtorske pravice, dogovori o omejitvi trgovanja (kjer je dovoljeno), ali s pravno dolžnostjo zaposlenih, da ohranijo zaupnost.

15

Podjetje ima lahko skupino usposobljenega osebja in je lahko sposobno razpoznati dodatno strokovno znanje osebja, povezano z izobraževanjem, ki vodi do prihodnjih gospodarskih koristi. Podjetje lahko prav tako pričakuje, da mu bo dodatno strokovno znanje osebja tudi v prihodnosti na voljo. Navadno pa podjetje premalo obvladuje pričakovane prihodnje gospodarske koristi, ki izhajajo iz skupine usposobljenega osebja in iz izobraževanja, da bi te postavke zadoščale opredelitvi neopredmetenega sredstva. Zaradi podobnih razlogov posebna poslovodska ali strokovna nadarjenost najverjetneje ne zadošča opredelitvi neopredmetenega sredstva, razen če jo varujejo pravne pravice do uporabe in pridobivanja prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo iz nje, in če zadošča tudi drugim delom opredelitve pojma.

16

Podjetje ima lahko portfelj strank ali tržni delež, ter pričakuje, da bodo stranke zaradi njegovega prizadevanja za vzpostavitev razmerja z njimi in njihove zvestobe še nadalje trgovale z njim. Brez pravnih pravic do zavarovanja ali drugih načinov obvladovanja razmerij s strankami ali zvestobe strank podjetju pa podjetje navadno ne obvladuje dovolj pričakovanih gospodarskih koristi iz razmerij s strankami in zvestobe strank, da bi takšne postavke (npr. portfelji strank, tržni deleži, razmerja s strankami, zvestoba strank) zadoščale opredelitvi neopredmetenih sredstev. Brez pravnih pravic do zavarovanja razmerij s strankami pa menjalne transakcije za ista ali podobna nepogodbena razmerja s strankami (razen kot del poslovne združitve) dokazujejo, da je podjetje kljub temu sposobno obvladovati pričakovane prihodnje gospodarske koristi, ki pritekajo iz razmerij s strankami. Ker takšne menjalne transakcije tudi dokazujejo, da so razmerja s strankami ločljiva, ta razmerja s strankami zadoščajo opredelitvi neopredmetenih sredstev.

Prihodnje gospodarske koristi

17

Prihodnje gospodarske koristi, ki pritekajo iz neopredmetenega sredstva, so lahko prihodki od prodaje proizvodov ali storitev, prihranki stroškov ali druge koristi, ki nastanejo zaradi uporabe sredstva v podjetju. Na primer, uporaba intelektualne lastnine v proizvodnem procesu lahko prej zmanjšuje prihodnje proizvajalne stroške kot pa povečuje prihodnje prihodke.

PRIPOZNAVANJE IN MERJENJE

18

Pripoznanje nečesa kot neopredmetenega sredstva zahteva od podjetja dokaze, da zadošča:

(a)

opredelitvi neopredmetenega sredstva (glej 8.–17. člen), in

(b)

merilom za pripoznanje (glej 21.–23. člen).

Ta zahteva velja za stroške, ki nastanejo na začetku za pridobitev neopredmetenega sredstva ali da se to ustvari znotraj podjetja, in za stroške, ki nastanejo pozneje za povečanje sredstva, nadomestitev njegovega dela ali za njegovo vzdrževanje.

19

25.–32. člen obravnavajo uporabo meril za pripoznanje za ločeno pridobljena neopredmetena sredstva, 33.– 43. člen pa obravnavajo njihovo uporabo za neopredmetena sredstva, pridobljena v poslovni združitvi. 44. člen obravnava začetno merjenje neopredmetenih sredstev, pridobljenih z državno podporo, 45.–47. člen izmenjave neopredmetenih sredstev, 48.–50. člen pa dobro ime, ustvarjeno znotraj podjetja. 51.–67. člen obravnavajo začetno pripoznavanje in merjenje neopredmetenih sredstev, ustvarjenih znotraj podjetja.

20

V številnih primerih so neopredmetena sredstva take vrste, da ni nobenih povečanj oziroma dodatkov k sredstvu ali nadomestitev dela sredstva. V skladu s tem je verjetno, da večina poznejših izdatkov ohranja pričakovane prihodnje gospodarske koristi, povezane z obstoječim neopredmetenim sredstvom, kot pa zadošča opredelitvi neopredmetenega sredstva in merilom za pripoznanje v tem standardu. Poleg tega je pogosto poznejše izdatke težje pripisati neposredno posameznemu neopredmetenemu sredstvu, kot pa podjetju kot celoti. Zato se poznejši izdatki – izdatki, ki nastanejo po začetnem pripoznanju pridobljenega neopredmetenega sredstva ali po dokončanju znotraj podjetja ustvarjenega neopredmetenega sredstva – le redko pripoznajo v knjigovodski vrednosti sredstva. V skladu s 63. členom se poznejši izdatki za trgovska imena, kolofone, naslove publikacij, sezname strank in podobne postavke (pridobljene zunaj ali ustvarjene znotraj podjetja) vedno pripoznajo v poslovnem izidu, ko nastanejo. Takšnih izdatkov namreč ni mogoče razlikovati od izdatkov za razvoj podjetja kot celote.

21

Neopredmeteno sredstvo se pripozna, če, in samo če:

(a)

je verjetno, da bodo pričakovane prihodnje gospodarske koristi, ki se mu lahko pripišejo, pritekale v podjetje, in

(b)

je mogoče zanesljivo izmeriti njegovo nabavno vrednost.

22

Podjetje oceni verjetnost pričakovanih prihodnjih gospodarskih koristi z uporabo utemeljenih in podprtih predpostavk, ki so najboljša ocena poslovodstva o nizu gospodarskih okoliščin, ki bodo obstajale v dobi koristnosti sredstva.

23

Podjetje oceni stopnjo gotovosti toka prihodnjih gospodarskih koristi, ki se lahko pripišejo uporabi sredstva, po svoji presoji na podlagi dokazov, ki so na voljo v času začetnega pripoznanja, pri čemer imajo večjo težo zunanji dokazi.

24

Neopredmeteno sredstvo se na začetku izmeri po nabavni vrednosti.

Ločena pridobitev

25

Običajno cena, ki jo podjetje plača za ločeno pridobitev neopredmetenega sredstva, odraža pričakovanja o verjetnosti, da bodo v podjetje pritekale pričakovane prihodnje gospodarske koristi, ki izvirajo iz sredstva. Z drugimi besedami, podjetje pričakuje pritok gospodarskih koristi, tudi če obstaja negotovost glede časa ali zneska pritoka. Zato se šteje, da je merilu za pripoznanje, ki se nanaša na verjetnost, iz 21.(a) člena za ločeno pridobljena neopredmetena sredstva vedno zadoščeno.

26

Poleg tega je običajno mogoče nabavno vrednost ločeno pridobljenega neopredmetenega sredstva zanesljivo izmeriti. To velja zlasti, če je kupnina v obliki denarja ali drugih denarnih sredstev.

27

Nabavna vrednost ločeno pridobljenega neopredmetenega sredstva obsega:

(a)

njegovo nakupno ceno, tudi uvozne in nevračljive nakupne dajatve, po odštetju vseh trgovinskih in drugih popustov; in

(b)

vse neposredno pripisljive stroške pripravljanja sredstva za nameravano uporabo.

28

Neposredno se lahko na primer pripišejo naslednji stroški:

(a)

stroški zaslužkov zaposlenih (kot so opredeljeni v MRS 19), ki izhajajo neposredno iz usposobitve sredstva za nameravano uporabo,

(b)

honorarji, ki izhajajo neposredno iz usposobitve sredstva za nameravano uporabo, in

(c)

stroški preizkušanja, ali sredstvo pravilno deluje.

29

Primeri izdatkov, ki niso del nabavne vrednosti neopredmetenega sredstva, so:

(a)

stroški uvedbe novega proizvoda ali storitve (vključno s stroški oglaševanja in promocijskih dejavnosti);

(b)

stroški poslovanja na novi lokaciji ali z novo vrsto strank (vključno s stroški izobraževanja osebja) in

(c)

administrativni stroški in drugi splošni stroški.

30

Pripoznavanje stroškov v knjigovodski vrednosti neopredmetenega sredstva preneha, ko je sredstvo v stanju, da lahko deluje na način, ki ga je predvidelo poslovodstvo. Zato stroški, ki se pojavijo pri uporabi ali prerazporeditvi neopredmetenega sredstva, niso vključeni v knjigovodsko vrednost sredstva. Naslednji stroški na primer niso vključeni v knjigovodsko vrednost neopredmetenega sredstva:

(a)

stroški, ki nastanejo medtem, ko je sredstvo, ki je sposobno delovati na način, ki ga je predvidelo poslovodstvo, šele treba dati v uporabo, in

(b)

začetne poslovne izgube, kot so izgube, ki nastajajo, medtem ko se vzpostavlja povpraševanje po izložkih sredstva.

31

Do nekaterih poslovnih dejavnosti lahko pride v povezavi z razvojem neopredmetenega sredstva, vendar niso potrebne za to, da se sredstvo usposobi za delovanje na način, ki ga je predvidelo poslovodstvo. Do teh postranskih poslovnih dejavnosti lahko pride pred ali med razvojnimi dejavnostmi. Ker postranske poslovne dejavnosti niso potrebne za spravljanje sredstva v stanje, v katerem lahko deluje na način, ki ga je predvidelo poslovodstvo, se prihodki postranskih poslovnih dejavnosti in z njimi povezani odhodki takoj pripoznajo v poslovnem izidu, kjer so vključeni v ustrezne skupine prihodkov in odhodkov.

32

Če se plačilo za neopredmeteno sredstvo odloži za daljši čas, kot je običajno obdobje plačila, je njegova nabavna vrednost enaka ustrezniku cene v denarju. Razlika med tem zneskom in celotnimi plačili se pripozna kot odhodek za obresti v obdobju plačila, razen če se usredstvi v skladu z MRS 23 Stroški izposojanja.

Pridobitev kot del poslovne združitve

33

V skladu z MSRP 3 Poslovne združitve je nabavna vrednost neopredmetenega sredstva, če je neopredmeteno sredstvo pridobljeno v poslovni združitvi, njegova poštena vrednost na datum prevzema. Poštena vrednost neopredmetenega sredstva odraža pričakovanja udeležencev na trgu na datum prevzema glede verjetnosti, da bodo v podjetje pritekale pričakovane prihodnje gospodarske koristi, ki izvirajo iz sredstva. Z drugimi besedami, podjetje pričakuje pritok gospodarskih koristi, tudi če obstaja negotovost glede časa ali zneska pritoka. Zato se šteje, da je merilu za pripoznanje, ki se nanaša na verjetnost, iz 21.(a) člena za neopredmetena sredstva, pridobljena v poslovnih združitvah, vedno zadoščeno. Če je sredstvo, pridobljeno v poslovni združitvi, ločljivo ali izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic, obstaja dovolj informacij za zanesljivo merjenje poštene vrednosti sredstva. Zato se šteje, da je merilu zanesljivega merjenja iz 21.(b) člena za neopredmetena sredstva, pridobljena v poslovnih združitvah, vedno zadoščeno.

33

V skladu s tem standardom in MSRP 3 (kot je bil popravljen leta 2008) prevzemnik na datum prevzema neopredmeteno sredstvo prevzetega podjetja pripozna ločeno od dobrega imena ne glede na to, ali je prevzeto podjetje sredstvo pripoznalo pred poslovno združitvijo. To pomeni, da prevzemnik pripozna kot sredstvo ločeno od dobrega imena projekt raziskav in razvoja prevzetega podjetja, ki je v teku, če projekt ustreza opredelitvi neopredmetenega sredstva. Potekajoči raziskovalni in razvojni projekt prevzetega podjetja ustreza opredelitvi neopredmetenega sredstva, če:

(a)

ustreza opredelitvi sredstva in

(b)

je razpoznaven, to pomeni, da je ločljiv ali izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic.

Neopredmeteno sredstvo, pridobljeno v poslovni združitvi

35

Če je neopredmeteno sredstvo, pridobljeno v poslovni združitvi, ločljivo ali izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic, obstaja dovolj informacij za zanesljivo merjenje poštene vrednosti sredstva. Kadar za ocene, uporabljene za merjenje poštene vrednosti neopredmetenega sredstva, obstaja razpon možnih izidov z različnimi verjetnostmi, ta negotovost vstopi v merjenje poštene vrednosti sredstva.

36

Neopredmeteno sredstvo, prevzeto v poslovni združitvi, je morda ločljivo, vendar samo skupaj s povezano pogodbo, razpoznavnim sredstvom ali obveznostjo. V takih primerih prevzemnik pripozna neopredmeteno sredstvo ločeno od dobrega imena, vendar skupaj s povezano postavko.

37

Prevzemnik lahko pripozna skupino dopolnilnih neopredmetenih sredstev kot eno sredstvo, če imajo posamezna sredstva podobne dobe koristnosti. Izraza „blagovni znak“ in „blagovna znamka“ se na primer pogosto uporabljata kot sopomenki za trgovske in druge znamke. Vendar sta izraza „blagovni znak“ in „blagovna znamka“ splošna izraza v trženju, ki se praviloma uporabljata za skupino dopolnilnih sredstev, kot so trgovska znamka (ali storitvena znamka) in z njo povezano trgovsko ime, formule, recepti in tehnološko znanje.

38–41

[črtano]

Poznejši izdatki za pridobljeni potekajoči raziskovalni in razvojni projekt

42

Izdatki za raziskovanje ali razvijanje, ki:

(a)

se nanašajo na raziskovalni ali razvojni projekt, ki še poteka, pridobljen ločeno ali v poslovni združitvi in pripoznan kot neopredmeteno sredstvo, ter

(b)

nastanejo po pridobitvi navedenega projekta,

se računovodsko obravnavajo v skladu s 54.-62. členom.

43

Uporaba zahtev iz 54.-62. člena pomeni, da se poznejši izdatki za raziskovalni ali razvojni projekt, ki še poteka, pridobljen ločeno ali v poslovni združitvi in pripoznan kot neopredmeteno sredstvo:

(a)

pripoznajo kot odhodek, ko nastanejo, če gre za izdatke za raziskovanje;

(b)

pripoznajo kot odhodek, ko nastanejo, če gre za izdatke za razvijanje, ki ne zadoščajo merilom za pripoznanje kot neopredmeteno sredstvo iz 57. člena, in

(c)

dodajo knjigovodski vrednosti pridobljenega potekajočega raziskovalnega ali razvojnega projekta, če gre za izdatke za razvijanje, ki zadoščajo merilom za pripoznanje iz 57. člena.

Pridobitev z državno podporo

44

V nekaterih primerih se lahko neopredmeteno sredstvo pridobi z državno podporo brez plačila ali za neznatno kupnino. To se lahko zgodi, kadar vlada prenese ali razporedi na podjetje neopredmetena sredstva, kot so letališke pristajalne pravice, koncesije za delovanje radijskih ali televizijskih postaj, uvozna dovoljenja ali kvote ali pravice do dostopa do drugih omejenih naravnih virov. V skladu z MRS 20 Računovodenje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči se lahko podjetje na začetku odloči tako neopredmeteno sredstvo kot tudi podporo pripoznati po pošteni vrednosti. Če se podjetje odloči, da na začetku ne bo pripoznalo sredstva po pošteni vrednosti, ga pripozna po nominalni vrednosti (druga dovoljena obravnava po MRS 20), povečani za vrednost izdatkov, ki jih je mogoče neposredno pripisati pripravljanju sredstva za njegovo nameravano uporabo.

Izmenjave sredstev

45

Neopredmeteno sredstvo ali več sredstev se lahko pridobi z menjavo za nedenarno sredstvo ali sredstva ali kombinacijo denarnih in nedenarnih sredstev. V nadaljevanju sledi razprava, ki se sicer nanaša le na menjavo nedenarnega sredstva za nedenarno sredstvo, vendar je relevantna tudi za vse druge vrste menjave iz prejšnjega stavka. Nabavna vrednost takšnega neopredmetenega sredstva se meri po pošteni vrednosti, razen če (a) menjalni posel nima komercialne vsebine ali (b) poštene vrednosti prejetega sredstva in poštene vrednosti danega sredstva ni mogoče zanesljivo izmeriti. Pridobljeno sredstvo se izmeri na ta način, tudi če podjetje ne more takoj odpraviti pripoznanja sredstva, ki ga je dalo. Če se prejeto sredstvo ne izmeri po pošteni vrednosti, se njegova nabavna vrednost izmeri po knjigovodski vrednosti danega sredstva.

46

Podjetje oceni, do kakšne mere naj bi menjava vplivala na prihodnje denarne tokove, in tako ugotovi, ali ima ta transakcija komercialno vsebino. Menjalna transakcija ima komercialno vsebino, če:

(a)

se ustroj (tveganje, čas in znesek) denarnih tokov prejetega sredstva razlikuje od ustroja denarnih tokov danega sredstva ali

(b)

se za podjetje značilna vrednost dela njegovega poslovanja, na katerega vpliva transakcija, zaradi menjave spremeni in

(c)

je razlika v točkah (a) ali (b) velika glede na pošteno vrednost izmenjanih sredstev.

Za namen ugotavljanja, ali ima menjalna transakcija komercialno vsebino, za podjetje značilna vrednost tistega dela njegovega poslovanja, na katerega vpliva menjalna transakcija, odraža denarne tokove po obdavčitvi. Rezultati teh analiz so lahko jasni, ne da bi bilo podjetju treba opraviti podrobne izračune.

47

V 21.(b) členu je določeno, da je zanesljivo merjenje nabavne vrednosti sredstva pogoj za pripoznanje neopredmetenega sredstva. Pošteno vrednost neopredmetenega sredstva je mogoče zanesljivo izmeriti, če (a) razpon razumnih meritev poštene vrednosti za to sredstvo ni zelo spremenljiv ali (b) če je verjetnosti različnih ocen znotraj razpona mogoče razumno oceniti in uporabiti pri merjenju poštene vrednosti. Če lahko podjetje zanesljivo izmeri pošteno vrednost prejetega ali danega sredstva, se poštena vrednost danega sredstva uporablja za merjenje nabavne vrednosti, razen če je poštena vrednost prejetega sredstva bolj jasna.

Dobro ime, ustvarjeno znotraj podjetja

48

Znotraj podjetja ustvarjeno dobro ime se ne pripozna kot sredstvo.

49

V nekaterih primerih pri ustvarjanju prihodnjih gospodarskih koristi nastanejo izdatki, ne da bi nastajala neopredmetena sredstva, ki bi zadoščala merilom za pripoznanje po tem standardu. Takšni izdatki se pogosto opisujejo kot nekaj, kar prispeva k znotraj podjetja ustvarjenemu dobremu imenu. Znotraj podjetja ustvarjeno dobro ime se ne pripozna kot sredstvo, ker ni razpoznaven dejavnik (to pomeni, da ni ločljivo, niti ne izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic), ki bi ga obvladovalo podjetje in bi ga lahko zanesljivo izmerilo po nabavni vrednosti.

50

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 38 (MRS 38) - Neopredmetena sredstva

Časovnica