Nalaganje dokumenta...
Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 66-2713/2015, stran 7625 DATUM OBJAVE: 14.9.2015
VELJAVNOST: od 15.9.2015 do 6.7.2018 / UPORABA: od 15.9.2015 do 31.12.2018
RS 66-2713/2015
Verzija
5 / 5
Čistopis se uporablja od 1.1.2019 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: NEAKTUALEN.
2713. Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje
Na podlagi drugega odstavka 116. člena in četrtega odstavka 132. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14) Agencija za energijo izdaja
A K T
o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje
o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1)
S tem aktom se določata:
-
metodologija za določitev regulativnega okvira in
-
metodologija za obračunavanje omrežnine, in sicer za prenosni sistem električne energije (v nadaljnjem besedilu: prenosni sistem), distribucijski sistem električne energije (v nadaljnjem besedilu: distribucijski sistem), čezmerno prevzeto jalovo energijo, za priključno moč in za druge storitve.
(2)
Metodologiji sta določeni na način, da spodbujata učinkovitost elektrooperaterjev in učinkovitost uporabe sistema.
(3)
Agencija za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) pri uresničevanju ciljev iz tega akta:
-
upošteva pravila stroke ekonomskega reguliranja in
-
zahteva, da elektrooperaterji zaradi primerljivosti enotno izkazujejo stroške izvajanja dejavnosti in druge podatke, ki jih agencija potrebuje za namene reguliranja.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v 4. in 36. členu Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14, v nadaljnjem besedilu: EZ-1), poleg tega pa imajo posamezni izrazi še naslednji pomen:
| – | čezmejna izmenjava električne energije: | pomeni uvoz (vnos), izvoz (iznos) ali tranzit električne energije čez državno mejo, pri čemer se uporabi povezovalni vod, ki omogoča neposredno povezavo z omrežji sosednjih držav; tranzit električne energije se obravnava kot sočasni uvoz (vnos) in izvoz (iznos) enake količine električne energije; |
| – | distribucijsko podjetje: | je najemodajalec oziroma vzdrževalec dela distribucijskega sistema iz prvega in tretjega odstavka 121. člena EZ-1; |
| – | elektroenergetska infrastruktura: | so objekti, naprave in omrežja vključno s stvarnimi in drugimi pravicami na nepremičninah v skladu z EZ-1 in predpisi, ki opredeljujejo vrste objektov, naprav, omrežij in sistemov, ki sestavljajo infrastrukturo, ter način vodenja evidence infrastrukture; |
| – | hitra polnilnica: | pomeni polnilnico za električna vozila, znotraj katere vsaj eno polnilno mesto omogoča prenos električne energije v električno vozilo z močjo, večjo kot 43 kW; |
| – | lastni vod: | je vod odjemalca do razdelilne transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: RTP) oziroma transformatorske postaje (v nadaljnjem |
| besedilu: TP), za katerega odjemalec izkaže svojo lastninsko pravico; | ||
| – | minimalni standardi kakovosti oskrbe: | so eden izmed kriterijev za ugotavljanje upravičenosti nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja reguliranih podjetij v regulaciji s kakovostjo oskrbe. Minimalni standardi kakovosti oskrbe se izražajo z zajamčenimi standardi ali s sistemskimi standardi kakovosti oskrbe; |
| – | nadomestilo: | je finančno nadomestilo uporabniku sistema (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) v primeru neizpolnjevanja zajamčenih standardov kakovosti oskrbe za tiste storitve, ki jih je distribucijski operater oziroma distribucijsko podjetje dolžno izvajati v okviru svojih reguliranih dejavnosti; |
| – | netransakcijska metoda: | je metoda za določanje tarifnih postavk za omrežnino, pri kateri so tarifne postavke za omrežnino neodvisne od transakcij; |
| – | nova elektroenergetska infrastruktura: | je elektroenergetska infrastruktura, ki jo je prvi lastnik ali elektrooperater predal v uporabo (aktiviral) po vključno 1. januarju 2011; |
| – | območje distribucijskega sistema: | pomeni funkcionalni del distribucijskega sistema električne energije s svojim nadzornim sistemom, na katerem se lahko ločeno izvaja dejavnost distribucijskega operaterja; |
| – | obstoječa elektroenergetska infrastruktura: | je elektroenergetska infrastruktura, ki jo je prvi lastnik ali elektrooperater predal v uporabo (aktiviral) pred vključno 31. decembrom 2010; |
| – | odjemna skupina: | je skupina, v katero se glede na skupino končnih odjemalcev, mesto priključitve (zbiralke, izvod) in režim obratovanja (obratovalne ure) razvrščajo delujoča merilna mesta za potrebe obračuna uporabe elektroenergetskega sistema; |
| – | omrežnina: | je znesek, ki ga je za uporabo sistema elektrike dolžan plačati uporabnik sistema; |
| – | ostala sredstva: | so sredstva, potrebna za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja, razen elektroenergetske infrastrukture; |
| – | pametna infrastruktura: | je oprema ali naprava na ravni prenosa in distribucije za dvosmerno digitalno komunikacijo v realnem času ali čim bolj realnem času, interaktivno in inteligentno spremljanje ter upravljanje proizvodnje, prenosa, distribucije in porabe električne energije v elektroenergetskem sistemu za razvoj omrežja, ki učinkovito povezuje ravnanje in dejanja vseh z njim povezanih uporabnikov, to je proizvajalcev, odjemalcev in subjektov, ki opravljajo obe nalogi, da se zagotovi ekonomsko učinkovit, trajnosten elektroenergetski sistem z majhnimi izgubami ter visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti oskrbe in varnosti; |
| – | pametno omrežje: | pomeni elektroenergetsko omrežje, ki lahko na stroškovno učinkovit način povezuje ravnanje in dejanja |
| vseh z njim povezanih uporabnikov, vključno s proizvajalci, odjemalci in subjekti, ki proizvajajo in porabljajo električno energijo, da se zagotovi ekonomsko učinkovit in trajnosten sistem z majhnimi izgubami ter visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti oskrbe in varnosti. Je sistem, ki uporablja informacije, dvosmerne, kibernetsko varne komunikacijske tehnologije in procesno inteligenco v smislu integracije proizvodnje, prenosa, transformacije, distribucije in porabe s ciljem zagotoviti čist, varen, zavarovan, zanesljiv, prožen, učinkovit in trajnosten sistem; | ||
| – | pilotna kritična konična tarifa: | je poskusna omrežninska tarifa za distribucijski sistem s posebno tarifno postavko za preneseno delovno energijo, ki odstopa od običajne tarifne postavke in velja v času trajanja konične obremenitve omrežja (kritični dogodek). Za izvajanje te tarife je vnaprej omejeno število kritičnih dogodkov v določenem časovnem obdobju, njihovo trajanje ter časovni pogoji obveščanja odjemalcev o nastopu kritičnih dogodkov; |
| – | postaje: | so RTP, razdelilne postaje in TP; |
| – | prezasedenost: | je stanje prenosne poti, v katerem vsota moči sklenjenih poslov v določenem obdobju na posamezni prenosni poti presega njene tehnične ali obratovalne zmogljivosti; |
| – | prihodki iz upravljanja prezasedenosti: | so prihodki iz upravljanja prezasedenosti čezmejnih vodov skladno z Uredbo (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 (UL L št. 211 z dne 14. 8. 2009, str. 15; v nadaljnjem besedilu: Uredba (ES) št. 714/2009); |
| – | skupina končnih odjemalcev: | je skupina, v katero se glede na napetostni nivo prevzemno-predajnega mesta, način ugotavljanja moči in glede na namen uporabe električne energije razvrščajo nova in obstoječa spremenjena merilna mesta za potrebe obračuna omrežnine za priključno moč; |
| – | sistemski standard: | določa povprečno raven kakovosti oskrbe ali storitev, ki so jo distribucijski operater in distribucijska podjetja dolžni zagotavljati v celotnem sistemu ali na posameznih območjih distribucijskega sistema v okviru svojih pristojnosti; |
| – | sredstva: | so neopredmetena sredstva, predana v uporabo, brez dobrega imena, in opredmetena osnovna sredstva, predana v uporabo, ki jih za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja potrebuje elektrooperater; |
| – | tarifa: | je strukturiran seznam tarifnih elementov, ki na podlagi tarifnih postavk omogočajo izračun omrežnine za elektroenergetski sistem; |
| – | uporabnik: | je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja odjema ali v omrežje oddaja energijo; |
| – | vodi: | so nadzemni in podzemni vodi; |
| – | zajamčeni standard: | določa raven kakovosti oskrbe ali storitev (obsega tako tehnični kot komercialni vidik izvajanja storitev), ki so jo distribucijski operater in distribucijska podjetja dolžni zagotavljati vsakemu posameznemu uporabniku v določeni točki sistema, v kateri poteka merjenje oziroma raven kakovosti posamezne izvedene storitve. |
3. člen
(regulativno obdobje)
Regulativno obdobje je obdobje treh zaporednih koledarskih let in poteka zvezno.
II. METODOLOGIJA ZA DOLOČITEV REGULATIVNEGA OKVIRA
1. Splošno
4. člen
(vsebina)
S tem aktom se določajo:
-
trajanje regulativnega obdobja;
-
elementi regulativnega okvira;
-
kriteriji za določitev posameznih elementov regulativnega okvira;
-
način izračunavanja posameznih elementov regulativnega okvira;
-
vrste upravičenih stroškov, vključno z reguliranim donosom in kriteriji za njihovo ugotavljanje ter način njihovega določanja;
-
pravila in način ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira ter način upoštevanja ugotovljenih odstopanj;
-
parametri posameznih dimenzij kakovosti, njihove referenčne vrednosti ter načini in standardi njihovega izračunavanja;
-
pravila za izračunavanje vpliva kakovosti na upravičene stroške;
-
minimalni standardi kakovosti različnih storitev elektrooperaterjev in
-
višina nadomestila ter načini in roki za plačilo nadomestila zaradi kršitev zajamčenih standardov kakovosti.
2. Regulativni okvir
5. člen
(regulativni okvir)
(1)
Regulativni okvir je vrednostna opredelitev načrtovanih upravičenih stroškov elektrooperaterja po posameznih letih regulativnega obdobja, načrtovanih omrežnin, načrtovanih drugih prihodkov iz izvajanja dejavnosti elektrooperaterja, presežkov ali primanjkljajev omrežnin iz preteklih let.
(2)
Za potrebe določanja regulativnega okvira v skladu s tem aktom so kot stroški in prihodki opredeljene tudi kategorije, ki v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi niso obravnavane kot stroški in prihodki.
(3)
Regulativni okvir temelji na obsegu in stanju ter načrtovanem razvoju elektroenergetskega sistema, načrtovanem obsegu porabe električne energije in načrtovanem številu uporabnikov za posamezno leto regulativnega obdobja in za celotno regulativno obdobje.
(4)
Z namenom preprečitve medletnega skokovitega spreminjanja tarifnih postavk za omrežnino po posameznih letih regulativnega obdobja se izvede izravnava tarifnih postavk, ki zagotavlja enakomerno spreminjanje tarifnih postavk v posameznem letu regulativnega obdobja glede na predhodno leto.
(5)
Obvezna vsebina regulativnega okvira za sistemskega operaterja je tudi razkritje prihodkov iz upravljanja prezasedenosti.
6. člen
(cilji regulativnega okvira)
Cilji določanja regulativnega okvira so:
-
zagotavljati obratovanje, vzdrževanje ter spodbujanje razvoja distribucijskega in prenosnega sistema v skladu s pravili stroke in stanjem tehnike (ali z načelom najboljše dosegljive tehnologije) tako, da se kakovost prenosa in distribucije električne energije trajno izboljšuje ali ohranja;
-
spodbujati izvajanje naložb, ki so potrebne za izpolnjevanje okoljskih ciljev iz akcijskih načrtov;
-
spodbujati učinkovito uporabo sistema;
-
trajno izboljševati oziroma ohranjati raven kakovosti oskrbe z električno energijo (v nadaljnjem besedilu: kakovost oskrbe), ki vsebuje komercialno kakovost, neprekinjenost napajanja in kakovost napetosti;
-
izvajati ekonomsko reguliranje omrežnine za elektroenergetski sistem na način, ki spodbuja stroškovno učinkovitost izvajalcev;
-
elektrooperaterjem zagotoviti trajno poslovanje z reguliranim donosom na sredstva in
-
zagotoviti stabilne in predvidljive razmere za delovanje elektrooperaterjev in za uporabnike ter stabilno okolje za vlagatelje oziroma lastnike.
7. člen
(elementi regulativnega okvira)
(1)
Elementi regulativnega okvira so:
-
upravičeni stroški;
-
omrežnina;
-
drugi prihodki;
-
odstopanje od regulativnega okvira preteklih let (primanjkljaj in presežek omrežnine) in
-
izravnava.
(2)
Elementi regulativnega okvira so na podlagi kriterijev za določitev posameznih elementov regulativnega okvira iz tega akta načrtovani in dejanski. Načrtovani elementi regulativnega okvira so določeni v regulativnem okviru vnaprej za celotno regulativno obdobje in za posamezno leto regulativnega obdobja. Dejanski elementi regulativnega okvira so letno ugotovljeni za nazaj za posamezno leto regulativnega obdobja.
(3)
Upravičeni stroški v skladu s tem aktom so upravičeni stroški iz 16. člena tega akta in izvirajo iz dejavnosti elektrooperaterja.
(4)
Omrežnina se izračuna na podlagi tarifnih postavk za omrežnino za prenosni sistem, distribucijski sistem, priključno moč in čezmerno prevzeto jalovo energijo in obsega uporabe elektroenergetskega sistema v skladu z metodologijo za obračunavanje omrežnine za prenosni in distribucijski sistem, čezmerno prevzeto jalovo energijo in za druge storitve ter za priključno moč iz III. poglavja tega akta. Omrežnine so seštevek omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja.
(5)
Zaračunane omrežnine za sistem in drugi prihodki, ki izvirajo iz dejavnosti elektrooperaterja, so v skladu s tem aktom reguliran letni prihodek.
(6)
Reguliran letni prihodek in odstopanje od regulativnega okvira preteklih let sta v skladu s tem aktom vira za pokrivanje upravičenih stroškov.
(7)
Izravnava tarifnih postavk med posameznimi leti regulativnega obdobja se izvede tako, da sta znotraj regulativnega obdobja ob upoštevanju načrtovane količinske porabe električne energije vrednosti načrtovanih upravičenih stroškov, ki se pokrivajo iz omrežnine, pred in po izravnavi enake. Rezultat medletne izravnave je razlika med načrtovanimi upravičenimi stroški in načrtovanimi viri za pokrivanje upravičenih stroškov posameznega leta regulativnega obdobja. Razlika se odrazi v načrtovanem presežku ali primanjkljaju omrežnine.
8. člen
(metoda reguliranja)
(1)
Metoda reguliranja temelji na metodi reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin.
(2)
Metoda reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin določa vzročno-posledično (namensko) povezavo upravičenih stroškov in reguliranih letnih prihodkov in na tej podlagi obveznost elektrooperaterja, da presežek omrežnine prenese in uporabi za pokrivanje upravičenih stroškov v naslednjih letih oziroma pravico elektrooperaterja, da se mu pri določitvi načrtovanega zneska omrežnine v naslednjih letih zagotovi pokritje primanjkljaja omrežnine preteklih let.
(3)
Metoda reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin se izvaja tako, da se za regulativno obdobje elektrooperaterju določi regulativni okvir tako, da omrežnina skupaj z drugimi prihodki iz opravljanja dejavnosti elektrooperaterja in upoštevaje ugotovljeni kumulativni presežek oziroma primanjkljaj omrežnin elektrooperaterja iz preteklih let pokrije načrtovane upravičene stroške elektrooperaterja, ob upoštevanju vseh predvidenih okoliščin stroškovno učinkovitega poslovanja elektrooperaterja.
(4)
Metoda reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin temelji tudi na spodbudah in doseženi ravni kakovosti oskrbe.
9. člen
(določitev omrežnine za prenosni sistem in omrežnine za distribucijski sistem)
Načrtovani znesek omrežnine za prenosni sistem ali omrežnine za distribucijski sistem brez izravnave iz četrtega odstavka 5. člena tega akta za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna na naslednji način:
&fbco;binary entityId="e9be1c8e-5861-474d-b3b7-d1b8d419e702" type="png"&fbcc;
kjer oznake pomenijo:
| OMRt | načrtovani znesek omrežnine; |
| USt | načrtovani upravičeni stroški; |
| OPMt | načrtovani znesek omrežnine za priključno moč; |
| OČPJEt | načrtovani znesek omrežnine za čezmerno prevzeto jalovo energijo; |
| DPt | načrtovani drugi prihodki; |
| ΔRO | odstopanje od regulativnega okvira preteklih let; |
|
t
|
leto regulativnega obdobja; |
| TRO | trajanje regulativnega obdobja, izraženo s številom let. |
10. člen
(določitev regulativnega okvira)
Regulativni okvir za posameznega elektrooperaterja določi agencija z odločbo, v kateri se določijo tudi tarifne postavke za omrežnine. Za distribucijskega operaterja se regulativni okvir razdeli na posamezna območja distribucijskega sistema.
11. člen
(sprememba regulativnega okvira)
(1)
Agencija spremeni regulativni okvir zaradi spremembe v obsegu uporabe sistema, če so nastale letne spremembe količinske porabe električne energije glede na načrtovano porabo v obsegu, ki ima za posledico več kot 10-odstotno spremembo načrtovane omrežnine za prenosni sistem ali omrežnine za distribucijski sistem posameznega leta regulativnega obdobja.
(2)
Če agencija ugotovi, da so v posameznem letu regulativnega obdobja nastale spremembe v obsegu uporabe sistema, opredeljene v prejšnjem odstavku, ali druge nepričakovane okoliščine, spremeni regulativni okvir za preostala leta regulativnega obdobja na postavki načrtovanih prihodkov iz omrežnin tako, da na podlagi načrtovanega količinskega obsega porabe električne energije, ki upošteva spremenjene okoliščine, spremeni tarifne postavke za omrežnino za prenosni ali distribucijski sistem v odstotku, ki bo zagotavljal, da bo do konca regulativnega obdobja načrtovana omrežnina za prenosni ali distribucijski sistem skupaj z realizirano omrežnino za prenosni ali distribucijski sistem od začetka regulativnega obdobja do uvedbe spremembe tarifnih postavk enaka načrtovani omrežnini za prenosni ali distribucijski sistem v regulativnem obdobju.
12. člen
(nadzor nad poslovanjem elektrooperaterjev)
(1)
Agencija nadzira izvajanje regulativnega okvira že med regulativnim obdobjem tako, da mesečno spremlja zaračunano omrežnino. Na podlagi letnih podatkov o poslovanju in kakovosti oskrbe po zaključku posameznega leta regulativnega obdobja izvaja analize poslovanja elektrooperaterjev z namenom spremljanja izvajanja regulativnega okvira tekočega obdobja ter določitve regulativnega okvira za naslednje regulativno obdobje.
(2)
Agencija nadzira izvajanje regulativnega okvira in upoštevanje določb tega akta v postopku ugotavljanja odstopanj.
3. Kriteriji za določitev in način izračuna elementov regulativnega okvira
3.1. Splošno
13. člen
(podatki za določitev regulativnega okvira)
(1)
Agencija pri določitvi upravičenih stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov presoja podatke elektrooperaterjev.
(2)
Za preračun upravičenih stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov se upoštevajo tudi podatki o realiziranih stroških, odhodkih in prihodkih iz poslovnih knjig elektrooperaterja ob upoštevanju določb tega akta.
(3)
Če distribucijski operater ni lastnik vsega ali pomembnega dela distribucijskega sistema in če naloge distribucijskega operaterja, vključno s strokovnimi nalogami za izvrševanje javnih pooblastil, izvaja distribucijsko podjetje, agencija pri določitvi upravičenih stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov presoja podatke distribucijskih podjetij.
(4)
V primeru iz prejšnjega odstavka se pri distribucijskih podjetjih prihodki iz naslova najemnine za distribucijski sistem in prihodki iz naslova izvajanja storitev za distribucijskega operaterja ne upoštevajo pri določitvi omrežnine. Prav tako se med upravičenimi stroški distribucijskega operaterja ne upoštevajo stroški najemnine za distribucijski sistem in stroški storitev iz naslova prenesenih nalog, ker so ti stroški upoštevani v upravičenih stroških, ki so določeni v skladu s 3.2. podpoglavjem II. poglavja tega akta.
14. člen
(količinski letni načrti porabe električne energije)
(1)
Za določitev upravičenih stroškov, ki se ugotavljajo tudi na podlagi količinskega obsega porabe električne energije, je elektrooperater dolžan izdelati količinski načrt porabe električne energije iz prenosnega oziroma distribucijskega sistema za celotno načrtovano novo regulativno obdobje po posameznih letih regulativnega obdobja in ga agenciji posredovati na njeno zahtevo.
(2)
Elektrooperater pripravi načrtovani količinski obseg porabe električne energije po posameznih odjemnih skupinah iz 119. člena tega akta na podlagi pričakovanega gibanja porabe v posameznem letu regulativnega obdobja. Distribucijski operater pripravi načrtovani količinski obseg porabe električne energije tudi po območjih distribucijskega sistema.
(3)
Načrtovani obseg porabe za potrebe ugotavljanja upravičenih stroškov pripravi in določi agencija po predhodni uskladitvi z napovedmi elektrooperaterjev in elektroenergetskih bilanc.
(4)
Elektrooperater je dolžan izdelati tudi količinski letni načrt porabe električne energije iz prenosnega oziroma distribucijskega sistema in ga posredovati agenciji najpozneje v desetih dneh od dneva sprejetja letne elektroenergetske bilance za prihodnje leto. Če elektroenergetska bilanca ni sprejeta do 20. oktobra tekočega leta, sistemski operater posreduje agenciji ocenjen količinski načrt za prihodnje leto do 31. oktobra tekočega leta.
(5)
V skladu z drugim odstavkom distribucijski operater izdela količinski letni načrt za prihodnje leto po posameznih mesecih leta za:
-
količine distribuirane električne energije in moči za končne odjemalce, priključene na distribucijski sistem po posameznih odjemnih skupinah iz 119. člena tega akta za posamezna območja distribucijskega sistema in
-
količine električne energije po posameznem območju distribucijskega sistema, prevzete od proizvajalcev, priključenih na distribucijski sistem.
(6)
V skladu s četrtim odstavkom sistemski operater izdela količinski letni načrt za prihodnje leto po posameznih mesecih leta za:
-
količine prevzete električne energije in moči, ki jo prevzamejo končni odjemalci, priključeni na prenosni sistem, po posameznih odjemnih skupinah iz 119. člena tega akta in
-
količine električne energije, predane na prenosnem sistemu distribucijskemu operaterju po posameznem območju distribucijskega sistema, ki so usklajene z distribucijskim operaterjem.
15. člen
(faktor načrtovane inflacije)
(1)
Pri določitvi stroškov delovanja in vzdrževanja ter drugih prihodkov za posamezno leto regulativnega obdobja se upošteva faktor načrtovane inflacije, ki se izračuna na naslednji način:
&fbco;binary entityId="264d6f99-9c3d-45fd-a7bd-a26b5a213a58" type="png"&fbcc;
kjer oznake pomenijo:
| NIt | faktor načrtovane inflacije; |
| nit | načrtovana stopnja inflacije za povprečje leta iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj (v nadaljnjem besedilu: pomladanska napoved), ki jo objavi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR) v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1); |
t | leto regulativnega obdobja. |
(2)
Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovane stopnje inflacije za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, se za manjkajoča leta upošteva objavljeni podatek o načrtovani stopnji inflacije za zadnje leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka.
3.2. Upravičeni stroški
3.2.1. Določanje upravičenih stroškov
16. člen
(določitev upravičenih stroškov)
(1)
Upravičeni stroški regulativnega obdobja elektrooperaterja se izračunajo kot vsota upravičenih stroškov posameznih let regulativnega obdobja.
(2)
Dodatno se za distribucijskega operaterja upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja izračunajo kot vsota upravičenih stroškov posameznih območij distribucijskega sistema.
(3)
Upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način:
&fbco;binary entityId="da5868b7-71bf-405e-a60e-49b130533a7f" type="png"&fbcc;
kjer oznake pomenijo:
| USt | upravičeni stroški; |
| SDVt | stroški delovanja in vzdrževanja; |
| SEEIt | stroški električne energije za izgube v omrežju; |
| AMt | stroški amortizacije; |
| RDSt | reguliran donos na sredstva; |
| SSt | stroški sistemskih storitev; |
| ΔS(Q)t | kakovost oskrbe; |
| St | spodbude; |
|
t
|
leto regulativnega obdobja. |
(4)
Pri določitvi upravičenih stroškov se upoštevajo naslednji kriteriji:
-
namenska raba sredstev;
-
gospodarna in učinkovita raba sredstev;
-
zagotavljanje kakovosti oskrbe in
-
upoštevanje zgolj tistih upravičenih stroškov, ki so neposreden pogoj in posledica opravljanja dejavnosti elektrooperaterja in nimajo značaja privatnosti ter so skladni z običajno poslovno prakso.
(5)
V upravičenih stroških so tudi stroški, ki se pokrivajo iz plačila za druge storitve iz 122. člena tega akta.
(6)
Kriterija značaj privatnosti in skladnost z običajno poslovno prakso iz prejšnjega odstavka se presojata po davčni zakonodaji.
3.2.2. Stroški delovanja in vzdrževanja
3.2.2.1. Splošno
17. člen
(vrste stroškov delovanja in vzdrževanja)
(1)
Stroški delovanja in vzdrževanja (SDVt) so stroški, ki nastajajo v zvezi z delovanjem in vzdrževanjem sistema v skladu s predpisi, slovenskimi tehničnimi standardi in zahtevami sistemskih obratovalnih navodil.
(2)
Stroški delovanja in vzdrževanja se obravnavajo ločeno glede na možnost vpliva elektrooperaterja na stroške, in sicer se delijo na:
-
nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja in
-
nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja.
(3)
Stroški delovanja in vzdrževanja za posamezno leto se izračunajo na naslednji način:
&fbco;binary entityId="307cff1e-f36e-4eb7-8087-7d53a1879e4c" type="png"&fbcc;
kjer oznake pomenijo:
| SDVt | stroški delovanja in vzdrževanja; |
| NSDVt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja; |
| NNSDVt | nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(4)
Stroški delovanja in vzdrževanja so:
-
stroški materiala;
-
stroški storitev;
-
stroški dela;
-
drugi poslovni odhodki in
-
drugi odhodki.
3.2.2.2. Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja
18. člen
(kriteriji za ugotavljanje nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)
(1)
Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV) so tisti stroški, na katere lahko elektrooperater vpliva s svojim delovanjem in so odvisni tudi od naložb v sredstva, ki se odražajo v spremembi dolžine vodov in števila postaj. Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja distribucijskega operaterja so odvisni tudi od števila uporabnikov (končnih odjemalcev in proizvajalcev iz obnovljivih virov).
(2)
Kot upravičeni nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja se ne upoštevajo:
-
stroški reklam in sponzorstev;
-
stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja;
-
stroški, ki se ne priznajo v skladu z davčno zakonodajo;
-
stroški in odhodki iz četrtega odstavka 17. člena, ki so vkalkulirani v usredstvene lastne proizvode in storitve v višini izkazanih prihodkov za te namene;
-
stroški, ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem na podlagi uspešnosti poslovanja vključno s pripadajočimi dajatvami;
-
stroški nagrad članom organov vodenja in nadzora vključno s pripadajočimi dajatvami;
-
stroški, ki se nanašajo na plačila organom vodenja in nadzora na podlagi uspešnosti poslovanja vključno s pripadajočimi dajatvami;
-
izplačana nadomestila uporabnikom zaradi dokazanih kršitev zajamčenih standardov kakovosti oskrbe;
-
stroški in odhodki, ki nastanejo kot posledica vračila brezplačno prevzetih sredstev vključno z denarnimi sredstvi;
-
stroški iz naslova pilotnih projektov iz 71. člena tega akta;
-
stroški najemnin za distribucijski sistem, če distribucijski operater ni lastnik distribucijskega sistema ali njegovega dela;
-
stroški storitev iz naslova prenosa nalog distribucijskega operaterja na distribucijsko podjetje;
-
prevrednotovalni poslovni odhodki za ostala sredstva;
-
stroški in odhodki, ki so posledica enkratnih poslovnih dogodkov in
-
stroški, ki se zaradi spremembe Slovenskih računovodskih standardov ne priznavajo več med stroški in odhodki.
(3)
Stroški, ki se ne upoštevajo v skladu z davčno zakonodajo, se presojajo po predpisih, ki urejajo davke. Za potrebe tega akta so stroški iz tretje alinee prejšnjega odstavka:
-
stroški, ki se nanašajo na privatno življenje;
-
stroški donacij;
-
odhodki za stroške prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;
-
odhodki za kazni, ki jih izreče pristojni organ;
-
odhodki v višini 50 odstotkov stroškov reprezentance;
-
odhodki za plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo ter nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi drugih odsotnosti z dela poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki presegajo znesek, obračunan v skladu z zakonom oziroma pogodbo in
-
odhodki za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če niso obdavčeni po davčni zakonodaji.
(4)
Stroški, ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem iz pete alinee drugega odstavka, se upoštevajo v višini, ki se obračuna v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo, ki velja za elektrogospodarstvo, razen stroški in odhodki, ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem na podlagi uspešnosti poslovanja vključno s pripadajočimi dajatvami. Druge vrste plačil delavcem so vsa plačila, ki jih zraven plače prejme delavec in so določeni z zakonom in kolektivno pogodbo, ki velja za elektrogospodarstvo. Plača in druge vrste plačil iz naslova uspešnosti poslovanja so posledica dogovora med delodajalci in delavci (sindikati), zato se krijejo iz reguliranega donosa na sredstva.
(5)
Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz drugega odstavka se krijejo iz reguliranega donosa na sredstva.
19. člen
(določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za sistemskega operaterja)
(1)
Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NDSV) za posamezno leto regulativnega obdobja za sistemskega operaterja se, če ta akt ne določa drugače, izračunajo na naslednji način:
&fbco;binary entityId="7bb2701d-3b25-4284-91bf-a4722f9f185c" type="png"&fbcc;
kjer oznake pomenijo:
| NSDVt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja; |
| NSDVvzdt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja prenosnega sistema; |
| NSDVmdt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova mednarodnega delovanja; |
t | letoregulativnega obdobja. |
(2)
Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja prenosnega sistema (NSDVvzdt) za posamezno leto regulativnega obdobja za sistemskega operaterja se izračunajo na naslednji način:
&fbco;binary entityId="860118bc-aa7c-4834-9d08-e580a4cb6783" type="png"&fbcc;
kjer oznake pomenijo:
|
NSDVvzdt
|
nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja sistema;
|
|
dvzd
|
delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni vzdrževanju elektroenergetske infrastrukture in obratovanju sistema;
|
|
NSDVpt
|
nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (pt);
|
|
Vt
|
faktor učinkovitosti;
|
|
NIt
|
faktor načrtovane letne inflacije;
|
|
Δ NSDVvodit
|
povečanje ali zmanjšanje NSDVvzdt zaradi spremembe dolžine vodov;
|
|
ΔNSDVpostajet
|
povečanje ali zmanjšanje NSDVvzdtzaradi spremembe števila postaj;
|
|
pt
|
predhodno leto;
|
|
t
|
letoregulativnega obdobja.
|
(3)
Za prvo leto regulativnega obdobja se pri izračunu (dvzd.NSDVpt) iz prejšnjega odstavka za sistemskega operaterja upošteva sprememba obsega sistema v obdobju od leta t-1 do leta t-5 in se izračuna na naslednji način:
&fbco;binary entityId="eb72fdd1-8606-4df3-92d9-18e44d552a3a" type="png"&fbcc;
kjer oznake pomenijo:
|
dvzd.NSDVpt
|
nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja sistema;
|
|
dvodi
|
delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni vzdrževanju elektroenergetske infrastrukture in obratovanju sistema in se spreminjajo v odvisnosti od dolžine vodov;
|
|
dvzd
|
delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni vzdrževanju elektroenergetske infrastrukture in obratovanju sistema;
|
|
NSDVpt
|
nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (pt);
|
|
ivodi
|
odstotek spremembe dolžine vodov na dan 31. decembra leta t-1 glede na dan 31. decembra leta t-5 pred začetkom regulativnega obdobja;
|
|
dpostaje
|
delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni vzdrževanju elektroenergetske infrastrukture in obratovanju sistema in se spreminjajo v odvisnosti od števila postaj;
|
|
ipostaje
|
odstotek spremembe števila postaj na dan 31. decembra leta t-1 glede na dan 31. decembra leta t-5 pred začetkom regulativnega obdobja;
|
|
pt
|
predhodno leto;
|
(4)
Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova mednarodnega delovanja (NSDVmdt) za posamezno leto regulativnega obdobja za sistemskega operaterja se izračunajo na naslednji način:
&fbco;binary entityId="ba699e0a-4fd6-47c6-bce3-674c515c36c4" type="png"&fbcc;
kjer oznake pomenijo:
|
NSDVmdt
|
nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova mednarodnega poslovanja;
|
|
dmd
|
delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so vezani na projekte mednarodnega sodelovanja pri čezmejnem trgovanju na dolgoročnih in kratkoročnih trgih, na področje varnega in zanesljivega obratovanja in na področje izravnave nenamernih odstopanj;
|
|
NSDVpt
|
nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta;
|
|
Ut
|
faktor učinkovitosti;
|
|
NIt
|
faktor načrtovane letne inflacije;
|
|
pt
|
predhodno leto;
|
|
t
|
letoregulativnega obdobja.
|
20. člen
(določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za distribucijskega operaterja)
(1)
Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDVt) za posamezno leto regulativnega obdobja za distribucijskega operaterja se, če ta akt ne določa drugače, izračunajo na naslednji način:
&fbco;binary entityId="589b3570-571e-42ab-aee1-641d0b8c78eb" type="png"&fbcc;
kjer oznake pomenijo:
| NSDVt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja; |
| NSDVvzdt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja distribucijskega sistema; |
| NSDVstrt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova storitev za uporabnike; |
t | letoregulativnega obdobja. |
(2)
Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja distribucijskega sistema (NSDVvzdt) posameznega leta regulativnega obdobja se za distribucijskega operaterja izračunajo v skladu z drugim in tretjim odstavkom 19. člena tega akta. Za prvo leto regulativnega obdobja se pri izračunu (dvdz.NSDVpt) za distribucijskega operaterja, skladno s tretjim odstavkom 19. člena tega akta, stroški zmanjšajo še za nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja zaradi prenosa 110 kV omrežja in se izračunajo skladno z 88., 89. in 90. členom tega akta.
(3)
Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova storitev za uporabnike (NSDVstrt) za posamezno leto regulativnega obdobja za distribucijskega operaterja se izračunajo na naslednji način:
&fbco;binary entityId="8a245d8b-822a-40c5-b3cf-27768746a87e" type="png"&fbcc;
kjer oznake pomenijo:
|
NSDVstrt
|
nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova storitev za uporabnike;
|
|
dstr
|
delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni zagotavljanju storitev za uporabnike;
|
|
NSDVpt
|
nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta;
|
|
Ut
|
faktor učinkovitosti;
|
|
NIt
|
faktor načrtovane letne inflacije;
|
|
ΔNSDVuporabnikt
|
povečanje ali zmanjšanje NSDVstrt zaradi spremembe števila končnih odjemalcev in proizvajalcev iz obnovljivih virov;
|
|
pt
|
predhodno leto;
|
|
t
|
letoregulativnega obdobja.
|
21. člen
(osnova za določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)
(1)
Če ta akt ne določa drugače in ob upoštevanju kriterijev iz tega akta, se pri določitvi nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za prvo leto regulativnega obdobja za elektrooperaterja namesto NSDVpt upošteva povprečje realiziranih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja.
(2)
Za določitev načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja se deleža nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (dvzd in dmd) v celotnih nadzorovanih stroških delovanja in vzdrževanja za sistemskega operaterja izračunata na podlagi povprečnih realiziranih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja in sta enaka za vsa leta regulativnega obdobja. Prav tako se na podlagi povprečnih realiziranih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja izračunata deleža dvodi in dpostaje v celotnih NSDVvzdt in sta enaka za vsa leta regulativnega obdobja.
(3)
Za določitev načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja se za določitev deležev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (dvzd in dstr) v celotnih nadzorovanih stroških delovanja in vzdrževanja za distribucijskega operaterja upoštevajo podatki distribucijskega operaterja iz poročil o fizični in finančni realizaciji vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in poročil o fizični ter finančni realizaciji storitev za uporabnike. Prav tako se na podlagi podatkov distribucijskega operaterja iz poročil o fizični in finančni realizaciji vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in poročil o fizični ter finančni realizaciji storitev za uporabnike izračunata deleža NSDVvzdt, ki sta namenjena vzdrževanju vodov in postaj (dvodi in dpostaje) v celotnih NSDVvzdt. Deleži se izračunajo na podlagi povprečnih podatkov o finančni realizaciji let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja in so enaki za vsa leta regulativnega obdobja.
(4)
Razmejitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja na vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture in na storitve za uporabnike določi distribucijski operater ob sodelovanju distribucijskih podjetij.
22. člen
(izračun spremembe nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja med leti regulativnega obdobja)
(1)
Povečanje ali zmanjšanje NSDVvzdt zaradi spremembe dolžine vodov se v posameznem letu regulativnega obdobja izračuna tako, da se NSDVvzdt korigirani z načrtovano inflacijo in zahtevano učinkovitostjo, pomnožijo z deležem NSDVvzdt, ki je namenjen vzdrževanju vodov (dvodi) in odstotkom spremembe dolžine vodov.
(2)
Povečanje ali zmanjšanje NSDVvzdt zaradi spremembe števila postaj se v posameznem letu regulativnega obdobja izračuna tako, da se NSDVvzdt korigirani z načrtovano inflacijo in zahtevano učinkovitostjo. pomnožijo z deležem NSDVvzdt, ki je namenjen vzdrževanju postaj (dpostaje) in odstotkom spremembe števila postaj.
(3)
Povečanje ali zmanjšanje NSDVstrt zaradi spremembe števila končnih odjemalcev in proizvajalcev iz obnovljivih virov se v posameznem letu regulativnega obdobja izračuna tako, da se NSDVstrt korigirani z načrtovano inflacijo in zahtevano učinkovitostjo, pomnožijo z odstotkom spremembe števila končnih odjemalcev in proizvajalcev iz obnovljivih virov.
(4)
Odstotek spremembe dolžine vodov in števila postaj ter števila končnih odjemalcev in proizvajalcev iz obnovljivih virov se izračuna s primerjavo stanja na dan 31. december posameznega leta regulativnega obdobja (t) glede na stanje na dan 31. december predhodnega leta (pt).
23. člen
(opredelitev faktorja učinkovitosti)
(1)
Pri določitvi nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja se upošteva zahtevano povečevanje učinkovitosti, ki se odraža v faktorju učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (Ut). Faktor učinkovitosti odraža zahtevo po potrebnem znižanju nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja elektrooperaterja.
(2)
Faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna na naslednji način:
&fbco;binary entityId="28b04f65-ae41-4e1c-882f-0fc1f749c5f1" type="png"&fbcc;
kjer oznake pomenijo:
| Ut | faktor učinkovitosti; |
| USplt | načrtovana splošna produktivnost gospodarstva, opredeljena kot stopnja rasti produktivnost dela (BDP na zaposlenega) iz pomladanske napovedi, ki jo objavi UMAR v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1); |
| UIndt | faktor individualne učinkovitosti elektrooperaterja; |
t | letoregulativnega obdobja. |
(3)
Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovane produktivnosti dela za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, se za manjkajoča leta upošteva objavljeni podatek o načrtovani produktivnosti dela za zadnje leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka.
(4)
Faktor individualne učinkovitosti elektrooperaterja se na podlagi rezultatov primerjalnih analiz za vsako regulativno obdobje določi v 1. poglavju Priloge 1, ki je sestavni del tega akta. Pri določitvi faktorja individualne učinkovitosti agencija upošteva tudi premik mejnega področja.
3.2.2.3. Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja
24. člen
(nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja)
(1)
Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) so tisti stroški, na katere elektrooperater s svojim delovanjem ne more vplivati.
(2)
Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja so:
-
dajatve, ki so predpisane s strani države;
-
prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s terjatvami do kupcev iz naslova omrežnine;
-
prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s sredstvi, ki se nanašajo na elektroenergetsko infrastrukturo, razen prevrednotovalni poslovni odhodki, ki so nastali kot posledica odprave škod na sredstvih in uvedbe ter izvajanja pilotnih projektov;
-
nadomestila sistemskega operaterja za izvajanje regulativnih nalog agencije;
-
rente in odškodnine, ki so posledica umestitve infrastrukture v prostor in ne povečujejo nabavne vrednosti sredstev elektrooperaterja;
-
članarine, kjer je obvezno članstvo predpisano z zakonom in uredbami Evropske unije;
-
vplačila v mehanizem medsebojnih nadomestil med sistemskimi operaterji (Inter TSO Compensation; v nadaljnjem besedilu: mehanizem ITC);
-
stroški, povezani z električno energijo za izravnavo sistema, in stroški odstopanj iz tega naslova;
-
stroški škod;
-
stroški, ki so posledica ukrepov za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo) v skladu s šestim odstavkom 16. člena Uredbe (ES) št. 714/2009 in
-
stroški in odhodki, povezani z novimi nalogami elektrooperaterja v posameznem letu regulativnega obdobja, ki jih mora izvajati na podlagi veljavne zakonodaje.
25. člen
(določitev nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)
Načrtovani nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja se, če ta akt ne določa drugače, izračunajo na naslednji način:
&fbco;binary entityId="225d3eba-bcbf-4995-a128-e5e352bbda83" type="png"&fbcc;
kjer oznake pomenijo:
| NNSDVt | nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja; |
| NNSDVpt | nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta; |
| NIt | faktor načrtovane letne inflacije; |
pt | predhodno leto; |
t | letoregulativnega obdobja. |
26. člen
(stroški škod)
(1)
Upravičeni stroški škod iz devete alinee drugega odstavka 24. člena tega akta so stroški, ki so posledica nesreč in nastanejo na nepremičninah in premičninah (v nadaljnjem besedilu: poškodovano sredstvo). Stroški škod obsegajo stroške popravil in zamenjave poškodovanih sredstev ali delov sredstev za povrnitev in postavitev poškodovanih sredstev v stanje, v katerem je bilo pred nastankom nesreče. Za namene tega akta so stroški škod:
-
tekoči stroški za popravila, če gre za manjše poškodbe, pri katerih se z manjšim popravilom odpravi poškodba in pri tem ne gre za zamenjavo dela ali celega sredstva (v naravi so to stroški materiala, storitev, dela in drugo) in
-
prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z izločitvijo poškodovanega sredstva, če je poškodba tako velika, da je zaradi poškodbe treba zamenjati del ali celo sredstvo, da sredstvo ohrani svojo funkcijo.
(2)
Med stroški škod se ne upoštevajo stroški, ki so posledica nadgradnje ali posodobitve sredstva, in stroški škod, ki so vkalkulirani v usredstvene lastne proizvode in storitve.
(3)
Vir za pokrivanje stroškov škod je odškodnina, ki jo prejme elektrooperater od zavarovalnice ali tretje osebe, in omrežnina v višini 10 odstotkov stroškov škod, ugotovljenih v skladu z določbami tega akta.
(4)
Morebitna razlika med stroški škod in viri za pokrivanje le-teh se krije iz reguliranega donosa na sredstva.
27. člen
(nove naloge v regulativnem obdobju)
(1)
Nove naloge iz dvanajste alinee drugega odstavka 24. člena tega akta, ki jih mora elektrooperater začeti izvajati na podlagi veljavne zakonodaje znotraj regulativnega obdobja, so dodatne naloge, ki jih elektrooperater še ni izvajal. V nove naloge ne spadata nadgradnja ali sprememba izvajanja že obstoječe naloge na podlagi veljavne zakonodaje.
(2)
Stroški iz prejšnjega odstavka so v regulativnem obdobju, v katerem se pojavljajo prvič, (t) in v naslednjem regulativnem obdobju (t+1) nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja, za regulativna obdobja (t+2, t+3, t+4 …) se ti stroški in odhodki obravnavajo kot stroški delovanja in vzdrževanja ob upoštevanju kriterijev za določitev stroškov delovanja in vzdrževanja.
(3)
Pilotni projekti, ki jih v skladu z 71. členom tega akta izvaja elektrooperater, v skladu s tem členom niso nove naloge.
28. člen
(osnova za določitev nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)
(1)
Če ta akt ne določa drugače in ob upoštevanju kriterijev iz tega akta, se pri določitvi načrtovanih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za prvo leto regulativnega obdobja namesto NNSDVpt upošteva povprečje realiziranih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja.
(2)
Nadomestilo sistemskega operaterja za izvajanje regulativnih nalog agencije se za prvo leto regulativnega obdobja načrtuje na podlagi načrta agencije, sprejetega skladno z zakonodajo, v naslednjih letih pa v skladu s 25. členom tega akta.
(3)
Stroški škod in stroški električne energije za zasilno in nujno oskrbo ter neupravičen odjem električne energije se za posamezno leto regulativnega obdobja ne načrtujejo vnaprej.
(4)
Stroški, ki so posledica ukrepov za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo) v skladu s šestim odstavkom 16. člena Uredbe (ES) št. 714/2009, se za posamezno leto regulativnega obdobja načrtujejo v skladu z načrtom iz 78. člena tega akta.
(5)
Stroški, povezani z novimi nalogami elektrooperaterja, se za posamezno leto regulativnega obdobja načrtujejo na podlagi načrta, ki ga v postopku določitve regulativnega okvira elektrooperater predloži agenciji.
3.2.3. Stroški električne energije za izgube v omrežju
29. člen
(postopek določitve stroška nakupa električne energije za izgube v omrežju)
(1)
Stroški nakupa električne energije za izgube v omrežju (SEEI) se določijo na podlagi priznanih količin izgub električne energije in ob upoštevanju priznane cene električne energije.
(2)
Priznane količine izgub v posameznih letih regulativnega obdobja na območju distribucijskega sistema distribucijskega operaterja se določijo na podlagi priznanega odstotka količinskih izgub in ob upoštevanju količinskega letnega načrta porabe električne energije iz 14. člena tega akta. Agencija določi priznani odstotek količinskih izgub glede na izmerjene količine na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih na distribucijskem sistemu distribucijskega operaterja v zadnjem štiriletnem obdobju in na podlagi ocenjenega gibanja deleža količinskih izgub v naslednjem regulativnem obdobju. Količine izgub na distribucijskem sistemu distribucijskega operaterja se ugotavljajo na podlagi razlik med količinami električne energije, evidentiranimi na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom, ter količinami električne energije v medsebojni (medsosedski) izmenjavi (iz tujine) na območju distribucijskega sistema in količinami električne energije, izmerjenimi na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih na distribucijskem sistemu distribucijskega operaterja v posameznih letih. Pri tem se upoštevajo tudi količine električne energije, ki jo v distribucijski sistem distribucijskega operaterja oddajajo proizvajalci, priključeni na ta sistem, in medsebojne izmenjave med območji distribucijskega sistema distribucijskega operaterja.
&fbco;binary entityId="2e6be5a6-f476-4541-8e59-e0173b3df8ac" type="png"&fbcc;
kjer oznake pomenijo:
| Wizg_dis | količine izgub električne energije na distribucijskem sistemu; |
| Wpren | količine evidentirane električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom; |
| Wpro | oddana količina električne energije proizvajalcev na distribucijskem sistemu; |
| Wizm_dis | količine medsebojne izmenjave električne energije med distribucijskimi sistemi distribucijskega operaterja; |
| Wizm_ost | količine medsebojne izmenjave električne energije med distribucijskim sistemom distribucijskega operaterja in sosednjim distribucijskim sistemom drugega distribucijskega operaterja; |
| Wko | količina izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih. |
(3)
Priznane količine izgub v posameznih letih regulativnega obdobja za prenosni sistem se določijo na podlagi priznanega odstotka količinskih izgub in ob upoštevanju količinskega letnega načrta porabe električne energije iz 14. člena tega akta ter priznane ocene količin izgub kot posledice tranzitnih pretokov električne energije. Agencija določi priznani odstotek količinskih izgub glede na izmerjene količine na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih na prenosnem in distribucijskem sistemu v zadnjem štiriletnem obdobju in na podlagi ocenjenega gibanja deleža količinskih izgub v naslednjem regulativnem obdobju. Količine izgub na prenosnem sistemu se ugotavljajo na podlagi razlik med količinami električne energije na prevzemno-predajnih mestih med proizvajalci in prenosnim sistemom ter količinami električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom oziroma omrežji končnih odjemalcev, priključenih na prenosni sistem v posameznih letih. Pri tem se upoštevajo tudi količine električne energije, izmerjene na merilnih napravah, ki so nameščene na čezmejnih povezovalnih vodih, na točki, kjer se nahaja referenčna meritev med sosednjima sistemskima operaterjema.
&fbco;binary entityId="8cd6b661-54f4-414d-b2bd-3a89d015a5cb" type="png"&fbcc;
kjer oznake pomenijo:
|
Wizg_pren
|
količine izgub električne energije na prenosnem sistemu;
|
|
Wpro
|
oddana količina električne energije proizvajalcev na prenosnem sistemu;
|
|
Wdis
|
količine evidentirane električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom;
|
|
Wko
|
količina izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih;
|
|
Wt
|
količine električne energije, izmerjene na merilnih napravah, ki so nameščene na čezmejnih povezovalnih vodih.
|
(4)
Za posamezno leto regulativnega obdobja se priznana cena določi na podlagi povprečja cen električne energije za produkta pasovne in vršne energije v obdobju prvih štirih mesecev leta pred regulativnim obdobjem, doseženih na terminskem trgu, ki predstavlja referenčni trg za Slovenijo. V priznani letni ceni je upoštevan 70-odstotni delež cene za pasovno energijo in 30-odstotni delež cene za vršno energijo, kar izhaja iz profila povprečnega dnevnega diagrama porabe električne energije v Sloveniji.
3.2.4. Stroški sistemskih storitev
30. člen
(opredelitev odgovornosti nakupa sistemskih storitev)
Za zagotavljanje zadostnih pogojev, ki omogočajo zanesljivo in stabilno delovanje sistema, je odgovoren sistemski operater, ki za izvajanje sistemskih storitev sklepa ustrezne pogodbe s ponudniki sistemskih storitev. Ponudniki zagotavljajo izvajanje sistemskih storitev iz proizvodnih objektov ali od končnih odjemalcev na območju interkonekcije.
31. člen
(zbiranje ponudb)
(1)
Za zagotavljanje potrebnega obsega sistemskih storitev, učinkovite in pregledne porabe sredstev ter enakopravnosti med ponudniki mora sistemski operater izvesti postopek zbiranja ponudb po enotnih kriterijih, ki so navedeni v drugem odstavku. Sistemski operater pridobi ponudbe za eno ali več let.
(2)
V povabilu za zbiranje ponudb mora sistemski operater določiti kriterije, ki jih predpisujejo sistemska obratovalna navodila za prenosni sistem, in pogoje zagotavljanja posamezne sistemske storitve, in sicer najmanj:
a)
za sekundarno regulacijo frekvence in moči:
-
obseg ponujene rezerve moči v MW;
-
gradient spreminjanja moči v MW/min in
-
mrtvi čas v sekundah;
b)
za minutno rezervo za terciarno regulacijo:
-
obseg ponujene rezerve moči v MW;
-
število zagonov rezerve na leto;
-
odzivni čas aktiviranja rezerve;
-
minimalni čas med dvema zagonoma rezerve;
-
znižanje proizvodnje za pokrivanje izpadov večjih porabniških enot in
-
možnost uporabe rezerve pri izravnavi odstopanj elektroenergetskega sistema;
c)
za regulacijo napetosti in jalove moči:
-
seznam ponujenih agregatov, ki so v okviru svojih obratovalnih diagramov tehnično sposobni izvajati storitev;
d)
za zagon agregatov brez zunanjega napajanja:
-
seznam tehnično usposobljenih agregatov, ponujenih za izvajanje storitve.
(3)
Ponudniki morajo podati ceno za vsako sistemsko storitev ločeno, pri čemer se lahko za izbiro najugodnejšega ponudnika upošteva tudi možnost sklenitve pogodb za obdobje, daljše od enega leta, če je na ta način zagotovljena nižja cena.
(4)
Pri zagotavljanju sistemskih storitev za terciarno regulacijo lahko sistemski operater med ponudnike uvrsti vire, ki temeljijo na prilagajanju odjema ter vključevanju razpršenih virov proizvodnje, pri čemer so manjši viri lahko agregirani v regulacijske enote, katerih velikost je primerljiva z drugimi viri v sistemu.
32. člen
(ocena in poročilo o zagotavljanju sistemskih storitev)
(1)
Sistemski operater najkasneje do 31. julija izdela oceno potrebnega obsega posameznih sistemskih storitev za naslednje leto, ki mora vsebovati:
-
količinski obseg posameznih sistemskih storitev, ki ga letno določi sistemski operater na podlagi sistemskih obratovalnih navodil za prenosni sistem;
-
utemeljitev obsega sistemskih storitev iz prejšnje alinee;
-
opis načrtovanega postopka izbire ponudnikov sistemskih storitev in navedbo okvirnih datumov izvedbe postopka.
(2)
Najkasneje do 31. marca sistemski operater izdela poročilo o zagotavljanju sistemskih storitev v tekočem letu, ki mora vsebovati:
-
povabilo za zbiranje ponudb v postopku iz prejšnjega odstavka;
-
prejete ponudbe v postopku iz prejšnjega odstavka;
-
vse sklenjene pogodbe za zagotavljanje sistemskih storitev, ki so aktualne v tekočem letu.
(3)
Sistemski operater mora oceno in poročilo iz prvega in drugega odstavka poslati agenciji do navedenih rokov.
33. člen
(določitev stroškov sistemskih storitev)
(1)
Pri ugotavljanju upravičenih stroškov za zagotavljanje sistemskih storitev agencija upošteva pogodbeno ceno za vsako posamezno sistemsko storitev v skladu z določbami 31. in 32. člena tega akta in presoja, ali je bila pogodba sklenjena z najugodnejšim ponudnikom ter upošteva najugodnejšo ceno in kakovost posameznih storitev.
(2)
Če sistemski operater pri izbiri ponudnikov sistemskih storitev ni upošteval kriterijev iz 31. člena tega akta, agencija prizna upravičene stroške sistemskih storitev na podlagi gibanja cen sistemskih storitev v preteklih letih in gibanja cene energije.
3.2.5. Strošek amortizacije
34. člen
(določitev stroška amortizacije)
(1)
Strošek amortizacije (AM) se za posamezno leto regulativnega obdobja izračuna na naslednji način:
&fbco;binary entityId="6593c57a-07ad-4fdb-a19a-72b8570aa6c1" type="png"&fbcc;
kjer oznake pomenijo:
| AMt | strošek amortizacije; |
| NVt | nabavna vrednost posameznega sredstva; |
| ast | amortizacijska stopnja za posamezno sredstvo, ki upošteva določeno dobo koristnosti; |
t | letoregulativnega obdobja. |
(2)
Strošek amortizacije posameznega leta regulativnega obdobja se izračuna kot seštevek stroška amortizacije obstoječe elektroenergetske infrastrukture, nove elektroenergetske infrastrukture in ostalih sredstev.
35. člen
(kriteriji za ugotavljanje stroška amortizacije)
(1)
Strošek amortizacije se izračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja.
(2)
Amortizacijske stopnje, ki so višje od davčno priznanih amortizacijskih stopenj, se ne upoštevajo. Če elektrooperater za poslovne potrebe obračunava strošek amortizacije po amortizacijskih stopnjah, ki so višje od davčno priznanih amortizacijskih stopenj, mora za obračunani strošek amortizacije, ki presega davčno priznano, voditi posebne računovodske evidence.
(3)
Strošek amortizacije sredstev, ki so uporabljena pri izdelavi usredstvenih lastnih proizvodov in storitev ter je vkalkuliran v usredstvene lastne proizvode in storitve, se ne upošteva v višini izkazanih prihodkov za te namene.
(4)
Pri določitvi stroška amortizacije se amortizacija od posameznega sredstva ali dela sredstva obračuna in priznava le enkrat, dokler sredstvo ni v celoti amortizirano.
(5)
V primeru prevrednotenja sredstva na višjo vrednost ali preprodaje po višji vrednosti med življenjsko dobo sredstva se pri izračunu stroška amortizacije upošteva nabavna vrednost ob prvi usposobitvi za uporabo pri prvem elektrooperaterju ali prvem lastniku omrežja in naknadna vlaganja v sredstvo.
(6)
Strošek amortizacije sredstev iz naslova vlaganj v služnostne pravice se obračunava v dobi koristnosti te pravice. Strošek amortizacije sredstev iz naslova pridobitve časovno neomejenih služnostnih pravic na trasah vodov se upošteva glede na amortizacijsko osnovo s 100-letno dobo koristnosti teh sredstev. Za vlaganja v služnostne pravice, ki niso v uporabi, strošek amortizacije ni upravičeni strošek. Od 1. januarja 2013 se morajo služnostne pravice na trasah daljnovodov voditi po pravilih, ki veljajo za dele opredmetenih sredstev večjih vrednosti.
(7)
Če elektrooperater pripiše stroške obresti posameznemu sredstvu, ki ga je predal v uporabo po 1. 1. 2013, se strošek amortizacije iz tega naslova ne priznava. Elektrooperater mora v tem primeru voditi evidenco tistega dela posameznega sredstva, ki se nanaša na obresti in pripadajoči del stroška amortizacije.
(8)
Pri naknadnih vlaganjih v sredstva se doba koristnosti teh sredstev zaradi novih vlaganj ustrezno podaljša, amortizacijska stopnja pa ustrezno preračuna, ali pa se nova vlaganja obravnavajo kot samostojni del sredstev, za katerega se ločeno določi doba koristnosti in amortizacijska stopnja.
(9)
Strošek amortizacije sredstev, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti elektrooperaterja iz prvega odstavka 39. člena tega akta, in strošek amortizacije sredstev, potrebnih za izvajanje pilotnih projektov iz 71. člena tega akta, se ne priznavata.
36. člen
(osnove za izračun stroška amortizacije)
(1)
Strošek amortizacije se izračuna na podlagi stanja sredstev in amortizacijskih stopenj v poslovnih knjigah na dan 31. december leta t-2 pred začetkom regulativnega obdobja, načrtovanih naložb v sredstva zaleto t-1, pred začetkom regulativnega obdobja, kot je določeno v odločbi o regulativnem okviru za leto t-1 in načrtovanih naložb v sredstva, ki so določene v skladu s 40. členom tega aktaza posamezno leto regulativnega obdobja.
(2)
Za načrtovane naložbe v elektroenergetsko infrastrukturo se strošek amortizacije izračuna na podlagi predvidene 35-letne dobe koristnosti sredstev.
(3)
Za načrtovane naložbe v ostala sredstva se strošek amortizacije izračuna na podlagi predvidene 20-letne dobe koristnosti sredstev.
(4)
Za načrtovane naložbe iz drugega in tretjega odstavka se v prvem letu amortiziranja upošteva 50 odstotkov vrednosti izračunanega stroška amortizacije.
(5)
Strošek amortizacije vključuje tudi strošek amortizacije brezplačno prevzetih sredstev (tudi evropskih), sredstev, zgrajenih s sofinanciranjem, drugih nepovratnih sredstev in sredstev, zgrajenih iz sredstev od prezasedenosti.