TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbam se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom:

1. spremeni v točki I. in II. tako, da se v celoti zavrne primarni tožbeni zahtevek, ki glasi:

„Tožena stranka E., podjetje za distribucijo električne energije, d.d., je dolžna v roku 30 dni na svoje stroške odstraniti srednje napetostni vod 20 KV vod M. – odcep G., v kolikor poteka prek nepremičnine ID znak 1901-197/5-0 ter na navedeni nepremičnini vzpostaviti prejšnje stanje, takšne obveznosti pa se tožena stranka oprosti, če v roku 15 dni sklene s tožečo stranko pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti gradnje, vzdrževanja in obnove obstoječega srednjenapetostnega 20 KV voda M. – odcep G., kolikor ta poteka preko nepremičnine ID znak 1901-197/5-0 v korist tožene stranke proti plačilu nadomestila v višini 18.909,70 EUR, ki ga je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v roku 15 dni od dneva sklenitve pogodbe“; in

razveljavi v točki V. v zvezi s popravnim sklepom

ter se zadeva zaradi odločanja o podrednem tožbenem zahtevku (plačila odškodnine) in o stroških postopka vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

II. V ostalem se pritožbi zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu (točka III. izreka sodbe) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

V obravnavanem primeru je bil zahtevek postavljen kot nadomestno upravičenje po 312.členu ZPP (facultas alternativa). Tožnik zoper toženca uveljavlja (le) en zahtevek, tožencu pa ponudi možnost, da mu je ni treba izpolniti, če izpolni drugo dajatev, ki mu je ponujena kot nadomestna izpolnitev. Ne gre za drug tožbeni zahtevek, pač pa za civilno pravno ponudbo, ki je podvržena pravilom civilnega prava.

Za postavitev infrastrukture v javno korist preko njihove nepremičnine je bilo dano vnaprejšnje dovoljenje pravnih prednikov tožeče stranke, poleg tega v nadaljnjih dvajsetih letih kljub nerealiziranim pogojem za plačilo odškodnine in pomaknitev droga v smeri proti cesti, niso nasprotovali postavljeni infrastrukturi. To pomeni, da so s posegom v svojo lastninsko pravico že vnaprej soglašali oziroma ga kasneje s konkludentnimi dejanji (s svojim molčečim pristankom nanj) odobrili. Na ta način podano in odobreno soglasje lastnika nepremičnine s postavitvijo infrastrukture v javno korist izključuje protipravnost posega v lastninsko pravico, ne glede na to, da zaradi neplačila odškodnine ni prišlo do realizacije pogodbe (dogovora) o nepravi služnosti.