Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 76-3391/2005, stran 8180 DATUM OBJAVE: 12.8.2005
VELJAVNOST: od 13.8.2005 do 23.7.2010 / UPORABA: od 1.9.2005 do 31.8.2010
RS 76-3391/2005
Verzija
7 / 7
Čistopis se uporablja od 1.9.2010 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.2.2026: NEAKTUALEN.
3391. Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah
Na podlagi 41. člena Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 12/96 in 59/01) in prvega odstavka 75. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96 in 44/00) minister za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o ocenjevanju znanja v srednjih šolah
o ocenjevanju znanja v srednjih šolah
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se ureja preverjanje in ocenjevanje znanja, spretnosti in veščin (v nadaljnjem besedilu: znanje) ter pogoji napredovanja v naslednji letnik pri izobraževanju dijakov, vajencev in udeležencev izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: dijaki) po javno veljavnih izobraževalnih programih gimnazij, maturitetnega tečaja, srednjega strokovnega izobraževanja in nižjega oziroma srednjega poklicnega izobraževanja.
2. člen
(prilagoditve za dijake s posebnimi potrebami)
Izvajanje določb tega pravilnika se za dijake s posebnimi potrebami prilagodi, če je to določeno v odločbi o usmeritvi dijaka oziroma v ustreznih aktih, v katerih je določen način prilagoditve preverjanja in ocenjevanja znanja.
II. SPLOŠNA NAČELA PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
3. člen
(načela ocenjevanja znanja)
Pri ocenjevanju znanja učitelj:
-
upošteva doseganje pričakovanih učnih ciljev, poznavanje in razumevanje učne snovi, uporabo znanja, zmožnost analize, sinteze in vrednotenja znanja,
-
uporablja različne oblike in načine ocenjevanja znanja,
-
omogoča dijakom kritično samopreverjanje in samoocenjevanje,
-
spoštuje pravice dijakov, njihovo osebnostno integriteto in različnost,
-
prispeva k demokratizaciji odnosov med dijaki in učitelji.
4. člen
(javnost ocenjevanja)
(1)
Pri ocenjevanju znanja mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja. Zagotavlja se predvsem tako, da učitelj dijaka:
-
seznani z obsegom učne snovi in s cilji, ki naj bi jih dosegel,
-
seznani z oblikami in načini ocenjevanja in napove datum pisnega ocenjevanja,
-
seznani s kriteriji za ocenjevanje, mejami za ocene in točkovno vrednostjo posameznih nalog in vsebin (v nadaljnjem besedilu: točkovnik),
-
seznani z dovoljenimi pripomočki,
-
ocenjuje v oddelku oziroma skupini in
-
obvešča o doseženih rezultatih pri ocenjevanju znanja.
(2)
S kriteriji za ocenjevanje učitelj seznani dijake ob začetku pouka predmeta, z mejami za ocene in točkovnikom pa pred pisanjem pisnega izdelka oziroma pred vsemi oblikami ocenjevanja, pri katerih se točkovnik uporablja. Na pisnem izdelku mora biti navedeno število točk za posamezno nalogo.
(3)
Učitelj obvesti dijake o pridobljenih ocenah javno pri pouku. Če se rezultati ocenjevanja objavijo na drug dijakom javno dostopen način, je potrebno osebno ime dijaka nadomestiti z ustrezno šifro.
(4)
Ugotavljanje izpolnjevanja drugih pogojev iz izobraževalnega programa učitelj v skladu s tem pravilnikom sproti dokumentira v ustrezno šolsko dokumentacijo.
(5)
Udeleženci izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: odrasli) morajo biti ob začetku izobraževanja seznanjeni najmanj z obsegom učne snovi, načinom in roki ocenjevanja in obveščanja o rezultatih.
5. člen
(preverjanje znanja)
(1)
S preverjanjem znanja dijaki in učitelji skupaj ugotavljajo predznanje in napredovanje oziroma doseganje pričakovanih učnih ciljev in standardov znanja oziroma obseg in raven znanja.
(2)
Učitelj spremlja napredovanje dijakov in jih s tem sproti seznanja. Preverjanje znanja pred pisnim ocenjevanjem je obvezno. Preverjanje znanja se ne ocenjuje.
(3)
V izobraževanju odraslih se organizira poskusno opravljanje izpitov, s čimer se odraslim omogoči, da preverijo in spoznajo najmanj obseg in zahtevnost izpita ter primere izpitnih vprašanj.
6. člen
(ocenjevanje znanja)
(1)
Ocenjevanje znanja je vrednotenje doseženih standardov znanja in učnih ciljev z oceno.
(2)
Znanje dijakov se ocenjuje skozi celo šolsko leto, znanje odraslih pa v skladu z organizacijsko obliko.
8. člen
(izvajalci ocenjevanja)
(1)
Znanje pri pouku oziroma izpitu ocenjuje učitelj, ki dijaka poučuje. Ravnatelj oziroma andragoški vodja pri izobraževanju odraslih (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj) lahko iz utemeljenih razlogov imenuje za ocenjevanje tudi drugega učitelja, ki izpolnjuje pogoje za poučevanje tega predmeta.
(2)
Izpolnjevanje drugih obveznosti po izobraževalnem programu ugotavlja razrednik, pri izobraževanju odraslih pa oseba, odgovorna za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu: razrednik).
(3)
Izpolnjevanje obveznosti vajenca pri praktičnem izobraževanju pri delodajalcu ugotavlja delodajalec v skladu z učno pogodbo.
7. člen
(oblike in načini ocenjevanja)
(1)
Znanje se ocenjuje pri pouku ali na izpitu. Ocenjuje se znanje, določeno s katalogi znanj oziroma učnimi načrti. Pri tem se uporabljajo ustrezne oblike in načini ocenjevanja in upoštevajo sodobna pedagoška, psihološka in andragoška načela.
(2)
Oblike ocenjevanja znanja so individualne ali skupinske.
(3)
Doseganje standardov znanja in učnih ciljev se ocenjuje na različne načine: ustno, pisno, z vajami, seminarskimi in drugimi nalogami, praktičnimi izdelki oziroma storitvami, zagovori, nastopi in podobno.
(4)
Če oblike in načini ocenjevanja znanja niso določeni v katalogih znanj oziroma učnih načrtih, jih določi strokovni aktiv šole (v nadaljnjem besedilu: strokovni aktiv).
III. PRAVILA IN POSTOPKI OCENJEVANJA
9. člen
(ocene)
(1)
Znanje se ocenjuje s številčnimi oziroma opisnimi ocenami.
(2)
Znanje pri predmetu se ocenjuje s številčnimi ocenami od 1 do 5, in sicer: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4), odlično (5). Nezadostno (1) je negativna ocena, ostale so pozitivne.
(3)
Izpolnitev drugih obveznosti (delovna praksa, interesne dejavnosti oziroma obvezne izbirne vsebine, praktično izobraževanje in podobno), določenih z izobraževalnim programom, se ocenjuje opisno z besedami: "opravil" oziroma "ni opravil".
10. člen
(ugotovitve)
(1)
Če dijak v ocenjevalnem obdobju pri predmetu:
-
ni pridobil nobene ocene,
-
ima eno ali več negativnih ocen in nobene pozitivne ocene,
-
ni dosegel standardov znanja in učnih ciljev, ne glede na pridobljene ocene,
-
ni dosegel odstotka obvezne prisotnosti pri pouku iz 14. člena tega pravilnika,
-
je iz zdravstvenih razlogov delno oproščen sodelovanja pri predmetu,
se to ugotovi z besedami: "ni dosegel minimalnega standarda (nms)".
(2)
Ob koncu zadnjega ocenjevalnega obdobja se uspeh dijaka, ki v enem ali več ocenjevalnih obdobjih ni pridobil nobene ocene, evidentira z ugotovitvijo "neocenjeno".
(3)
Dijaka, ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri posameznem predmetu, se ob koncu zadnjega ocenjevalnega obdobja pri tem predmetu ne oceni, kar se ugotovi z besedo: "oproščen".
(4)
Za odrasle se ne uporabljajo določbe prejšnjega odstavka.
11. člen
(roki za ocenjevanje)
(1)
Učitelj ob začetku ocenjevalnega obdobja napove roke za pisanje pisnih izdelkov, izdelavo praktičnih izdelkov (v nadaljnjem besedilu: drugi izdelki) oziroma opravljanje storitev, lahko pa tudi za ustno ocenjevanje.
(2)
Dijak lahko piše za oceno največ tri pisne izdelke na teden in enega na dan.
(3)
Če dijak pisni izdelek piše na lastno željo, učitelj ni dolžan upoštevati pravila iz drugega odstavka tega člena.
(4)
Štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco dijaki ne pišejo izdelkov za oceno, razen v primeru iz prvega odstavka 13. člena tega pravilnika, če dijaki to želijo ali če iz utemeljenih razlogov ravnatelj določi drugače.
(5)
Dijak je ocenjen najmanj enkrat v ocenjevalnem obdobju, če je pouk organiziran v treh ocenjevalnih obdobjih. Če je pouk organiziran v dveh ocenjevalnih obdobjih, je dijak v vsakem ocenjevalnem obdobju ocenjen najmanj dvakrat.
(6)
Določbe tega člena se ne uporabljajo za odrasle.
12. člen
(pravila ocenjevanja)
(1)
Učitelj v skladu s katalogom znanj ali učnim načrtom oziroma sklepi strokovnega aktiva določi obliko, način, obseg in raven ocenjevanja ter postopek pisanja oziroma izdelavo izdelka ali opravljanja storitve. Iz utemeljenih razlogov lahko ravnatelj na predlog strokovnega aktiva določi drugačna pravila ocenjevanja, določena v prejšnjem stavku.
(2)
Ustni odgovori pri posameznem predmetu se ocenijo najmanj dvakrat v šolskem letu, razen če je s katalogi znanj oziroma učnim načrtom določeno drugače.
(3)
Pri ocenjevanju ustnih odgovorov učitelj dijakovo znanje oceni takoj po končanem izpraševanju, pri ocenjevanju pisnih izdelkov in drugih obveznosti, določenih z izobraževalnim programom, pa najkasneje v sedmih delovnih dneh potem, ko jih dijak odda. Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov določi drug rok.
(4)
Če ima dijak štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco samo eno oceno in je ta negativna, mu učitelj napove rok za ocenjevanje.
(5)
Dijaku, ki v posameznem ocenjevalnem obdobju ni dosegel minimalnega standarda, učitelj v dogovoru z njim določi datum in način ocenjevanja pri prvi uri po ocenjevalni konferenci, ko je dijak prisoten pri pouku tega predmeta. Pravilo ne velja za zadnje ocenjevalno obdobje.
(6)
Določbe tega člena se ne uporabljajo za odrasle.
13. člen
(ponovno ocenjevanje)
(1)
Če je ena tretjina ali več pisnih izdelkov ocenjena negativno, se negativne ocene ne upoštevajo. Ocenjevanje se enkrat ponovi, razen za tiste dijake, ki so prvič pisali pozitivno in tega ne želijo. Ocena se vpiše v predpisano šolsko dokumentacijo po drugem ocenjevanju. Upošteva se boljša ocena.
(2)
Ravnatelj lahko v začetku šolskega leta, po predhodnem soglasju učiteljskega zbora in mnenju dijakov, določi za šolo oziroma izobraževalni program višjo mejo za ponavljanje, kot je določena v prejšnjem odstavku, vendar ta ne sme presegati polovice negativno ocenjenih pisnih izdelkov.
(3)
V primeru iz prvega odstavka tega člena učitelj skupaj z dijaki analizira vzroke za neuspeh in to evidentira v dnevnik dela.
(4)
Določbe tega člena se ne uporabljajo za odrasle.
14. člen
(ocenjevanje v primeru odsotnosti)
(1)
Če šola v skladu s prvim in drugim odstavkom 19. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 82/04) določi odstotek obvezne prisotnosti dijaka pri pouku (za šolo, izobraževalni program, letnik, praktični oziroma teoretični pouk, ocenjevalno obdobje), lahko dijaku, ki tega pogoja ni izpolnil iz neopravičenih razlogov, določi dodatno ocenjevanje znanja, ne glede na pridobljene ocene v tem ocenjevalnem obdobju. Podrobnejša pravila ocenjevanja sprejme v skladu s tem pravilnikom učiteljski zbor.
(2)
Določbe tega člena se ne uporabljajo za odrasle.