2454. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilne steklenice
Na podlagi četrtega odstavka 16. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja minister za znanost in tehnologijo
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za merilne steklenice
Ta pravilnik predpisuje meroslovne zahteve, označevanje in referenčno metodo za pregled steklenic, ki se uporabljajo kot merilne steklenice.
Ta pravilnik se označi skrajšano z oznako MP-7.
Merilne steklenice so stekleničaste posode iz stekla ali druge trdne in stabilne snovi, ki nudi enaka meroslovna zagotovila kot steklo, ki:
1.
so tesno zaprte oziroma to omogočajo in so predvidene za hranjenje, prevoz ali dostavo tekočin ter
2.
imajo nazivno prostornino od 0,05 do vključno 5 litrov in
3.
take meroslovne lastnosti (oblikovne značilnosti ter enotnost proizvodnje), da jih je mogoče uporabljati kot merilne steklenice, kar pomeni, da je njihovo vsebino mogoče izmeriti z zadostno točnostjo, če so napolnjene do določenega nivoja ali do določenega deleža njihove robne prostornine.
Vsak proizvajalec merilnih steklenic mora Uradu RS za standardizacijo in meroslovje (v nadaljevanju: urad) predložiti v odobritev evidenčni znak za odtis na merilno steklenico.
Urad odobri evidenčni znak na podlagi zahteve, ki mora vsebovati: opis oziroma sliko evidenčnega znaka, po katerem je mogoče proizvajalca merilne steklenice prepoznati, izjavo o izvirnosti znaka, tehnično dokumentacijo o merilni steklenici in izjavo o izpolnjevanju zahtev tega pravilnika.
Urad potrdi evidenčni znak za odtis na merilno steklenico z odločbo.
Urad v enem mesecu po izdaji odločbe obvesti pristojne organe drugih držav članic Evropske unije in Evropsko komisijo o odobrenem evidenčnem znaku.
Merilne steklenice se lahko označijo z znakom Evropske skupnosti (v nadaljevanju: ES) iz 7. člena samo, če so v celoti skladne z zahtevami iz tega pravilnika.
Merilne steklenice se lahko dajejo v promet in uporabo le, če izpolnjujejo zahteve in preglede po tem pravilniku glede njihove prostornine, določanja njihove prostornine ali metode, po kateri so bile pregledane.
Merilne steklenice so opredeljene z naslednjimi prostorninami, ki so vedno določene za temperaturo 20 °C:
1.
nazivna prostornina, Vn, je prostornina, ki je označena na merilni steklenici, to je prostornina tekočine, ki naj bi jo steklenica vsebovala, če je napolnjena pri pogojih uporabe, za katero je namenjena;
2.
robna prostornina merilne steklenice je prostornina tekočine, ki jo ta vsebuje, če je napolnjena do roba;
3.
dejanska prostornina merilne steklenice je prostornina tekočine, ki jo ta resnično vsebuje, če je napolnjena natančno pod pogoji, ki teoretično ustrezajo nazivni prostornini.
1.
Merilne steklenice je mogoče polniti na dva načina:
-
do konstantnega nivoja ali
-
na konstantni prazni prostor.
Razdalja med teoretičnim nivojem polnjenja za nazivno prostornino in robnim nivojem ter razlika med robno prostornino in nazivno prostornino, poznana kot prostornina praznega ali ekspanzijskega prostora, mora biti zaznavno konstantna za vse merilne steklenice istega tipa, to je za vse merilne steklenice, ki so izdelane po istem načrtu.
2.
Največji dopustni pogrešek (pozitivni ali negativni) pri prostornini merilnih steklenic, to je največja dopustna razlika (pozitivna ali negativna) med dejansko prostornino in nazivno prostornino pri temperaturi 20 °C, mora biti skladen z naslednjo preglednico:
---------------------------------------------------------------
Nazivna prostornina, Vn Največji dopustni pogrešek
(ml) % Vn (ml)
---------------------------------------------------------------
od 50 do 100 - 3
od 100 do 200 3 -
od 200 do 300 - 6
od 300 do 500 2 -
od 500 do 1 000 - 10
od 1 000 do 5 000 1 -
---------------------------------------------------------------
Preglednica upošteva običajne negotovosti pri polnjenju, točnosti, ki jih zahteva odredba o predpakiranih izdelkih (Uradni list RS, št. 109/99), ter pogoje pregleda, podanega v IV. poglavju tega pravilnika.
Največji dopustni pogrešek pri nazivni prostornini mora biti enak največjemu dopustnemu pogrešku pri ustrezni robni prostornini.
Pri zapisih pregleda ni dovoljeno navajati samo po preglednici navedenih največjih dopustnih pogreškov, temveč dejansko ugotovljene pogreške.
3.
V praksi se dejanska prostornina merilne steklenice preverja tako, da se pri temperaturi 20 °C določi količina vode, ki jo merilna steklenica dejansko vsebuje, če je napolnjena do nivoja, ki teoretično ustreza nazivni prostornini. Dejansko prostornino pa se lahko preveri tudi posredno po metodi ekvivalentne točnosti.