ZRLI-F – Zakon o spremembah in dopolnitvah...

828. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI-F)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI-F)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI-F), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. marca 2024.

Št. 003-02-1/2024-44

Ljubljana, dne 3. aprila 2024

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O REFERENDUMU IN O LJUDSKI INICIATIVI (ZRLI-F)

1. člen

V Zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20) se v 6. členu na koncu prvega odstavka doda besedilo »Število vseh volivcev se ugotavlja od števila volivcev, vpisanih v evidenco volilne pravice na dan glasovanja na referendumu. Ta podatek iz evidence volilne pravice ugotovi ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, osmi dan po dnevu glasovanja na referendumu in ga v 48 urah posreduje Državni volilni komisiji.«.

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Državna volilna komisija na podlagi podatkov ministrstva, pristojnega za evidenco volilne pravice, najpozneje devet dni pred dnem glasovanja v informativne namene na svojih spletnih straneh objavi število volilnih upravičencev v volilnih imenikih, sestavljenih v skladu z zakonom, ki ureja evidenco volilne pravice.«.

2. člen

V 9. členu se beseda »potrditvi« nadomesti z besedo »uveljavitvi«.

3. člen

11. člen se spremeni tako, da se glasi:

»11. člen

Postopek za razpis referenduma se začne na podlagi pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma (v nadaljnjem besedilu: pobuda), ki jo lahko vloži vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje volivcev (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj referenduma). Predlagatelja referenduma v celotnem postopku razpisa referenduma in v postopku varstva pravice glasovanja na referendumu zastopa predstavnik, to je prvopodpisani na seznamu podpisnikov pobude (v nadaljnjem besedilu: predstavnik predlagatelja referenduma). Če je predstavnik predlagatelja referenduma odsoten ali zadržan, lahko za zastopanje pooblasti drugopodpisanega na seznamu podpisnikov pobude, ki v tem primeru opravlja naloge predstavnika predlagatelja referenduma. Drugopodpisani na seznamu podpisnikov pobude lahko zastopa predlagatelja referenduma tudi brez pooblastila prvopodpisanega, kadar prvopodpisani pooblastila iz upravičenih razlogov ne more dati ali če je nedosegljiv.

Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj dva tisoč petsto volivcev. Volivec lahko da podporo posamezni pobudi le enkrat. Podpora volivca pobudi je nepreklicna. Podpore pobudi morajo biti zbrane na seznamu, na katerem je na vsakem listu seznama navedeno osebno ime oziroma naziv predlagatelja referenduma, referendumsko vprašanje in zakon, na katerega se zbiranje podpisov za podporo pobudi nanaša. Podpisnike na posameznem listu seznama se oštevilči. Seznam podpor vsebuje naslednje osebne podatke podpisnikov: osebno ime in EMŠO, lastnoročni podpis ter datum podpisovanja seznama. Na seznamu ni dovoljeno zbirati drugih osebnih podatkov.

Pobuda vsebuje referendumsko vprašanje v skladu s 16.c členom tega zakona in podatke o predlagatelju referenduma v skladu z 12. členom tega zakona. Pobudi se priloži izvirnik seznamov podpor iz prejšnjega odstavka. Pobuda se vloži najpozneje sedmi dan po sprejetju zakona pri pristojni službi državnega zbora.

Predsednik državnega zbora pošlje kopijo seznama podpor ministrstvu, pristojnemu za vodenje evidence volilne pravice, ki najpozneje v dveh delovnih dneh po prejemu preveri pravilnost navedbe osebnih podatkov na seznamu in volilno pravico podpisnikov. Če se istočasno v preverjanje posreduje več seznamov podpor, se za vsak dodaten seznam rok za preverjanje podaljša za dodatna dva delovna dneva. V številu podpisnikov ne upošteva podpisnikov, katerih osebni podatki na seznamu niso navedeni tako, da bi omogočali enolično identifikacijo, in tistih, ki nimajo volilne pravice. Če je pobudo na seznamu podprlo več kot dva tisoč petsto podpisnikov, ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, preverjanje zaključi po ugotovitvi, da ima dva tisoč petsto podpisnikov volilno pravico in ostalih podpisnikov ne preverja.

Ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, o številu podpisnikov z volilno pravico obvesti predlagatelja referenduma in predsednika državnega zbora. Prejeto kopijo seznama vrne državnemu zboru, izdela kopijo preverjenega dela seznama in jo v skladu s predpisi o upravnem poslovanju vloži v spis, hrani dve leti, nato pa uniči.

Zahtevo za razpis referenduma (v nadaljnjem besedilu: zahteva) lahko vloži predlagatelj referenduma pod pogojem, da je bila predhodno vložena pobuda v skladu s tem zakonom. Zahteva mora biti podprta s podpisi najmanj štirideset tisoč volivcev. Rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi je petintrideset dni. Zahteva vsebuje referendumsko vprašanje v skladu s 16.c členom tega zakona in podatke o predlagatelju referenduma v skladu z 12. členom tega zakona. Zahtevi se priloži potrdilo o skupnem številu podpor v evidenci volilne pravice iz tretjega odstavka a16.c člena tega zakona.

Zahteva se vloži najpozneje sedmi dan po preteku roka za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi pri pristojni službi državnega zbora.

Rok za vložitev pobude in zahteve se izteče ob 16. uri na zadnji dan roka iz tretjega odstavka tega člena oziroma sedmega odstavka tega člena. Pobuda in zahteva morata biti pisni, naslovljeni na predsednika državnega zbora in vloženi osebno s strani predstavnika predlagatelja referenduma pri pristojni službi državnega zbora.

Če je vložena pobuda v skladu s tretjim odstavkom tega člena, državni zbor zakona ne pošlje v razglasitev do poteka roka za vložitev zahteve iz sedmega odstavka tega člena. Če zahteva v tem roku ni vložena, pošlje državni zbor zakon v razglasitev.

Predlagatelj referenduma lahko pobudo ali zahtevo umakne. Pobudo lahko umakne do vložitve zahteve, zahtevo pa do razpisa referenduma. V tem primeru pošlje državni zbor zakon v razglasitev.«.

4. člen

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

»12. člen

V pobudi in zahtevi se navedejo osebno ime oziroma naziv, prebivališče oziroma sedež, telefon in elektronski naslov predlagatelja referenduma ter osebno ime, prebivališče, telefon in elektronski naslov prvopodpisanega in drugopodpisanega na seznamu podpisnikov pobude za razpis referenduma.

Zaradi zagotovitve preglednosti postopka izvedbe zakonodajnega referenduma so javno dostopni podatki o osebnem imenu oziroma nazivu, občini prebivališča oziroma sedeža predlagatelja referenduma ter podatki o osebnem imenu in občini prebivališča prvopodpisanega na seznamu podpisnikov pobude za razpis referenduma. Podatki so javno dostopni do objave odločitve iz 53.č člena tega zakona, kadar referendum ni izveden, pa do objave zakona, glede katerega so se izvajali postopki za razpis referenduma, v Uradnem listu Republike Slovenije.

Predsednik državnega zbora, pristojna služba državnega zbora in ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, varujejo osebne podatke volivcev s seznama podpor podpisnikov iz drugega odstavka 11. člena tega zakona, razen podatkov o prvopodpisanem in drugopodpisanem na seznamu, kot zaupne.«

5. člen

12.a člen se črta.

6. člen

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

»13. člen

Če državni zbor na podlagi zahteve državnega sveta zakon ob ponovnem odločanju ponovno sprejme, se rok sedmih dni za vložitev pobude iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona šteje od dneva sprejetja zakona pri ponovnem odločanju. V tem primeru se upoštevajo tudi že zbrani podpisi, s katerimi je bila podprta pobuda pred ponovnim odločanjem o zakonu. Če je bila pobuda že vložena, je v tem primeru ni treba ponovno vložiti.«.

7. člen

14., 15. in 16. člen se črtajo.

8. člen

16.a člen se spremeni tako, da se glasi:

»16.a člen

Če je pobuda vložena v skladu z zakonom, predsednik državnega zbora v sedmih dneh po njenem prejemu obvesti o dani pobudi ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. Če je v skladu z zakonom vloženih več pobud, se za vsako določi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. Predsednik državnega zbora o določitvi koledarskega roka obvesti predlagatelja referenduma. Če bi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma, v celoti ali deloma padel v čas med 15. julijem in 31. avgustom, predsednik državnega zbora določi koledarski rok, ki začne teči 1. septembra. Če bi koledarski rok za zbiranje podpisov v celoti ali deloma padel v čas med 25. decembrom in 2. januarjem, predsednik državnega zbora na zahtevo predlagatelja referenduma določi koledarski rok, ki začne teči 3. januarja.

Pristojna služba državnega zbora najpozneje dan pred dnem, ko začne teči rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma, objavi oznako zahteve za razpis referenduma in koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi, v medijih.«

9. člen

16.b člen se spremeni tako, da se glasi:

»16.b člen

Volivec lahko da podporo posamezni zahtevi le enkrat. Volivec da podporo zahtevi tako, da lastnoročno podpiše podporo, na kateri so navedeni zahteva za razpis referenduma, na katero se nanaša, in osebni podatki volivca (osebno ime, datum rojstva in stalno oziroma začasno prebivališče). Podpora volivca zahtevi je nepreklicna.

Volivec da svojo podporo zahtevi osebno pred uradno osebo upravne enote, ne glede na kraj stalnega prebivališča, s podpisom tako, da se volivčev podpis zajame z uporabo digitalne podpisne naprave. Volivec uradni osebi predloži veljaven uradni identifikacijski dokument, na podlagi katerega uradna oseba preveri njegovo identiteto in volilno pravico. Če uradna oseba ugotovi, da so izpolnjeni zakonski pogoji za veljavno oddajo podpore zahtevi, podatke o podpori vnese v evidenco volilne pravice. Volivec lahko da podporo zahtevi v času, ko teče rok za zbiranje podpisov, v poslovnem času na vseh upravnih enotah in krajevnih uradih upravnih enot.

Volivec lahko da podporo zahtevi tudi prek državnega portala eUprava z naprednim elektronskim podpisom, ki temelji na kvalificiranem potrdilu za elektronski podpis. Volivec se v državni portal eUprava prijavi z uporabo sredstva elektronske identifikacije najmanj srednje ravni zanesljivosti, kot jo določa zakon, ki ureja elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja. Prek državnega portala eUprava se elektronsko podpisana vloga za oddajo podpore posreduje upravni enoti. Če so izpolnjeni zakonski pogoji za veljavno oddajo podpore zahtevi, se podatke o podpori vnese v evidenco volilne pravice, o čemer se obvesti podpisnika. Če podpisnik ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev, se podpore ne vnese v evidenco volilne pravice in se o tem obvesti podpisnika. Vloga za oddajo podpore se na upravni enoti evidentira v dokumentarni sistem v skladu s predpisi o upravnem poslovanju. Po zaključku roka za zbiranja podpisov za podporo zahtevi se dostop do vlog onemogoči in se jih hrani dve leti, nato pa briše. Dostop do vlog je dovoljen pristojnim državnim organom zaradi preiskovanja storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, ali na zahtevo sodišča.

Osebe, ki so med tekom roka za zbiranje podpisov v bolnišnici, socialnovarstvenem zavodu, ki opravlja institucionalno varstvo, priporu, zavodu za prestajanje kazni zapora, vzgojnem zavodu, prevzgojnem domu ali zavodu za usposabljanje, lahko svojo podporo zahtevi dajo tako, da njihov podpis na predpisanem obrazcu podpore potrdi oseba, ki jo za potrjevanje identitete volivcev določi odgovorna oseba te institucije.

Osebe, ki med tekom roka za zbiranje podpisov stalno ali začasno prebivajo v tujini, lahko svojo podporo zahtevi dajo tako, da njihov podpis na predpisanem obrazcu podpore potrdi uradna oseba diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije v tujini ali oseba, ki jo za potrjevanje identitete volivcev določi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. Podpis oseb, ki med tekom roka za zbiranje podpisov kot pripadniki Slovenske vojske v tujini opravljajo vojaško službo in jim podpisa na predpisanem obrazcu podpore ni mogoče potrditi v skladu s tem odstavkom, lahko potrdi pristojni poveljnik.

Osebe, ki imajo v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče in zaradi daljše hude bolezni ali invalidnosti ne morejo na upravno enoto in ne prebivajo v institucijah iz četrtega odstavka tega člena, lahko svojo podporo zahtevi dajo na predpisanem obrazcu podpore pred uradno osebo pristojnega organa, ki takšne osebe obišče na domu najpozneje tri dni pred iztekom roka za zbiranje podpisov podpore zahtevi. Uradna oseba pristojnega organa poskrbi tudi za vnos podatkov o podpori v evidenco volilne pravice.

Potrditev podpisa podpore na obrazcu iz četrtega in petega odstavka tega člena ali obisk uradne osebe iz šestega odstavka tega člena se lahko zahteva najpozneje sedem dni pred potekom roka za zbiranje podpisov podpore zahtevi.

Če je podpora zahtevi dana na način iz četrtega ali petega odstavka tega člena, mora volivec podpisan in potrjen obrazec podpore posredovati upravni enoti, ne glede na kraj stalnega prebivališča. Volivec lahko posreduje podpisan in potrjen obrazec podpore tudi predlagatelju referenduma, ki mora pred vložitvijo zahteve poskrbeti, da se podatki o podpori vnesejo v evidenco volilne pravice. Uradna oseba upravne enote vnese podatke o podpori v evidenco volilne pravice, če obrazec podpore prejme najpozneje zadnji dan roka za zbiranje podpisov podpore zahtevi.

Če podpore zahtevi ni mogoče dati na način oddaje z uporabo digitalne podpisne naprave iz drugega odstavka tega člena, se volivcu na upravni enoti omogoči oddaja podpore na predpisanem obrazcu podpore. Če so izpolnjeni zakonski pogoji za veljavno oddajo podpore zahtevi, se podatke o podpori vnese v evidenco volilne pravice.

Če je podpora zahtevi dana na način iz četrtega, petega, šestega ali devetega odstavka tega člena, upravna enota prejet obrazec ob vnosu podatkov o podpori shrani v evidenco volilne pravice, original pa vloži v spis v skladu s predpisi o upravnem poslovanju. Po zaključku roka za zbiranje podpisov za podporo zahtevi se dostop do dokumenta onemogoči in se ga hrani dve leti, nato pa uniči. Dostop do dokumentov je dovoljen pristojnim državnim organom zaradi preiskovanja storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, ali na zahtevo sodišča.

Obrazec iz četrtega, petega, šestega in devetega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za evidenco volilne pravice.«.

10. člen

Za 16.b členom se doda nov a16.c člen, ki se glasi:

»a16.c člen

V evidenco volilne pravice se pri volivcu vnesejo in zbirajo naslednji podatki:

-

zakon, na katerega se podpora pobudi nanaša, podatek o osebnem imenu oziroma nazivu predlagatelja referenduma in datum, ko je bila pobuda vložena, ter oznako in datum preverjanja podpor pobudi;

-

zakon, na katerega se podpora zahtevi nanaša, podatek o osebnem imenu oziroma nazivu predlagatelja referenduma, oznaka in datum pričetka in zaključka zbiranja podpor;

-

podpis volivca v podporo zahtevi, razen v primerih iz četrtega, petega, šestega ali devetega odstavka 16.b člena tega zakona, ko se v evidenco volilne pravice vnese podpisani obrazec podpore;

-

datum vnosa podatkov o podpori, pobudi oziroma zahtevi v evidenco volilne pravice ter pristojni organ vnosa in uradna oseba, ki je izvedla vnos.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI-F)

Časovnica