TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornika obdolženega B.D. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se obdolženega B. D. iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

oprosti obtožbe,

da kot direktor podružnice na P., družbe O. „N.“, M., R.F., s sedežem na naslovu R. cesta, ni ravnal po predpisih o plači in plačilu predpisanih prispevkov in tako delavca I. U. prikrajšal za pravice, ki mu pripadajo, s tem ko v nasprotju s 44. členom v zvezi s prvim in drugim odstavkom 134. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list Republike Slovenije, številka 21/2012 in 78/2013, z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDR-1), v zvezi z drugim in prvim odstavkom 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list Republike Slovenije, številka 5/1996 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPSV) in 8. ter 9. členom Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list Republike Slovenije, številka 26/2014, v nadaljevanju ZSDP), prvim in drugim odstavkom 352. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, številka 117/2006 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDavP-2), ob izplačilu neto plač, v času od 1. januarja 2013 do 18. oktobra 2013, na P., ni obračunal in plačal z zakoni predpisanih prispevkov za socialno varnost (to je prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje ter za starševsko varstvo in za primer brezposelnosti iz njegovih bruto plač) delavcu I. U., s čimer mu je omejil pravico do plače po 44. členu ZDR-1, z neobračunavanjem po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list Republike Slovenije, številka 106/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPIZ-2), predpisanih prispevkov za pokojninsko zavarovanje, v nasprotju s 152., 153. in 158. členom, v zvezi z 2. in 13. členom ZPIZ-2, v zvezi s 3. in 16. členom ZPSV ter v zvezi s prvim in drugim odstavkom 352. člena ZdavP-2 in 353. člena ZDavP-2, pa je navedenega delavca prikrajšal za pravico, da bi se mu na podlagi 134. člena ZPIZ-2, v zvezi z drugim odstavkom 133. člena istega zakona navedeno časovno obdobje, za katerega prispevki niso bili obračunani in plačani, upoštevalo v pokojninsko dobo,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena Kazenskega zakonika.

II. Po prvem odstavku 96. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku ter potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika proračun.

Po preizkusu izpodbijane sodbe ter pritožbenih razlogov pritožbeno sodišče pritrjuje stališču zagovornika, da iz opisa očitanega kaznivega dejanja ne izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1. Obdolžencu se namreč očita, da je dejanje storil v letu 2013, to je v času veljavnosti KZ-1B, po katerem je kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev opredeljeno kot zavestno neravnanje po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstva starejših delavcev, prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov, s čimer storilec prikrajša delavca ali iskalca zaposlitve za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora opis kaznivega dejanja vsebovati vse zakonske znake kaznivega dejanja, kot jih določa zakon, saj je z njimi opredeljeno tisto ravnanje posameznika, ki ustreza ravnanju v polju zakonitosti. Zavest storilca, da ne ravna po navedenih predpisih je tako v skladu z zakonski dikcijo kaznivega dejanja po 196. členu KZ-1B nujna sestavina opisa dejanja, ki pa je v obravnavanem primeru iz opisa dejanja v celoti izostala tako v konkretnem delu kot tudi v abstraktnem delu, na kar pravilno opozarja zagovornik. Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno povzelo določbo 196. člena KZ-1 in v obrazložitvi sodbe tudi utemeljilo, da obdolženec zavestno ni ravnal po predpisih, vendar pa obrazložitev sodbe ne more nadomestiti opisa dejanja v izreku sodbe.