Zakon o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa (ZZNSZP)

4502. Zakon o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa (ZZNSZP)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z 
o razglasitvi zakona o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa (ZZNSZP)

Razglašam zakon o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa (ZZNSZP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 2. oktobra 2003.

001-22-82/03

Ljubljana, dne 10. oktobra 2003.

Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek l. r.

Z A K O N
O ZAGOTAVLJANJU NAVIGACIJSKIH SLUŽB ZRAČNEGA PROMETA (ZZNSZP)

(predmet urejanja)

Ta zakon določa vrste, obliko in način ter organizacijsko zasnovo zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa, obseg služb in prostorsko zasnovo njihovega izvajanja, vrste in obseg objektov, naprav in sistemov, potrebnih za izvajanje storitev služb, financiranje navigacijskih služb zračnega prometa, dostop do računovodskih izkazov in vodenje skupne stroškovne baze za Republiko Slovenijo, naloge in pooblastila izvajalcev ter sodelovanje z istovrstnimi subjekti v drugih državah in mednarodnih organizacijah, odškodninsko odgovornost in obveznost zavarovanja odgovornosti, nadzor in sankcije za kršitve določb tega zakona.

(pomen izrazov in nadzorni organ)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

»operativni zračni promet« pomeni vse lete, ki se ne izvajajo v skladu z določili za splošni zračni promet, za katere je pravila in postopke določil pristojni nacionalni organ;

»predpisi Skupnosti o enotnem evropskem nebu« so Uredba (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (UL L št. 96 z dne 31. 3. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1070/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembi uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 z namenom izboljšanja delovanja in trajnosti evropskega letalskega sistema (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 34), Uredba (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (Uredba o izvajanju služb) (UL L št. 96 z dne 31. 3. 2004, str. 10), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1070/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembi uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 z namenom izboljšanja delovanja in trajnosti evropskega letalskega sistema (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 34), Uredba (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (Uredba o zračnem prostoru) (UL L št. 96 z dne 31. 3. 2004, str. 20), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1070/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembi uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 z namenom izboljšanja delovanja in trajnosti evropskega letalskega sistema (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 34) in Uredba (ES) št. 552/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (Uredba o interoperabilnosti) (UL L št. 96 z dne 31. 3. 2004, str. 26), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1070/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembi uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 z namenom izboljšanja delovanja in trajnosti evropskega letalskega sistema (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 34) ter z njimi povezana izvedbena pravila;

»stalni nadzor« je inšpekcijski nadzor, s katerim se preverja izpolnjevanje pogojev, pod katerimi je bil certifikat izdan, kadar koli v obdobju veljavnosti certifikata in vključuje sprejetje zaščitnih ukrepov;

»prekinitve oziroma verjetne prekinitve zagotavljanja storitev« so prekinitve zagotavljanja služb in verjetne prekinitve zagotavljanja storitev, ki lahko nastanejo kot posledica prekinitve delovnih procesov, vojaških konfliktov ali dejanj nezakonitega vmešavanja in naravnih nesreč, kot so opredeljene v odobrenih dokumentih izvajalca služb.

Ostali izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi in drugi akti, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji na področju letalstva.

Ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), izvaja upravno-strokovni oziroma varnostni nadzor zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi akti, predpisi o letalstvu in predpisi Skupnosti o enotnem evropskem nebu.

(zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa)

Izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa v zračnem prostoru Republike Slovenije se v javnem interesu zagotavlja v skladu s predpisi, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, in v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

Službe zračnega prometa (ATS), letalske informacijske službe (AIS) ter komunikacijske, navigacijske in nadzorne službe (CNS) (v nadaljnjem besedilu: službe) za potrebe splošnega zračnega prometa in operativnega zračnega prometa se zagotavljajo v okviru javnega podjetja, katerega ustanoviteljica in edina družbenica je Republika Slovenija. Službe se zagotavljajo v pogojih obvezne republiške gospodarske javne službe v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske javne službe, v kolikor ta zakon oziroma predpisi Skupnosti o enotnem evropskem nebu ne določajo drugače.

Meteorološke službe za potrebe splošnega zračnega prometa in operativnega zračnega prometa se zagotavljajo v okviru ministrstva, pristojnega za meteorologijo.

Služba iskanja in reševanja zrakoplovov za potrebe splošnega zračnega prometa in operativnega zračnega prometa se zagotavlja v okviru sistema državne uprave na ministrstvu, pristojnem za promet, ministrstvu, pristojnem za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, in ministrstvu, pristojnem za zdravje. Način izvajanja službe iskanja in reševanja ter naloge posameznih ministrstev na predlog ministra oziroma ministrice, pristojne za promet (v nadaljnjem besedilu: minister), določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z uredbo.

Če se na podlagi strokovne analize ugotovi možnost smotrnejšega in kvalitetnejšega izvajanja službe iz prejšnjega odstavka v okviru javnega podjetja, lahko vlada v celoti ali deloma prenese izvajanje te službe na javno podjetje iz 4. člena tega zakona.

Vlada na usklajen predlog ministra in ministrice oziroma ministra, pristojnega za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister za obrambo), določi način in pogoje izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa za potrebe operativnega zračnega prometa. Pri tem se upošteva tudi vojaške standarde.

(ustanovitev, firma in sedež javnega podjetja)

Za izvajanje služb iz drugega odstavka prejšnjega člena ustanovi Republika Slovenija javno podjetje kot družbo z omejeno odgovornostjo.

Firma javnega podjetja je: Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o.

Skrajšano ime firme je: KZPS, d.o.o.

Angleško ime firme je: SLOVENIA CONTROL, Slovenian Air Navigation Services, Limited.

Skrajšano angleško ime firme je: SLOVENIA CONTROL, Ltd.

Sedež javnega podjetja se določi v aktu o ustanovitvi.

V aktu o ustanovitvi se lahko določijo tudi druge naloge na področju navigacijskih služb zračnega prometa, ki jih mora javno podjetje izpolnjevati zaradi zagotavljanja javnega interesa oziroma izpolnjevanja obveznosti Republike Slovenije v zvezi z navigacijskimi službami zračnega prometa.

(lastništvo, organizacija in vodenje javnega podjetja)

Republika Slovenija je ustanoviteljica in edina družbenica javnega podjetja. Ustanovni kapital se določi v denarju in stvarnih vložkih. Ustanovni kapital v denarju znaša največ 1.000.000,00 eurov.

Poslovanje in delo javnega podjetja vodi direktorica oziroma direktor (v nadaljnjem besedilu: direktor), ki ga za obdobje 5 let imenuje ustanovitelj. Nadzorni svet imenuje ustanovitelj za obdobje 4 let. Direktor in člani nadzornega sveta so po izteku mandatne dobe lahko ponovno imenovani.

Za člane nadzornega sveta se imenujejo predstavniki ustanovitelja in predstavniki delavk oziroma delavcev javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: delavci). Število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu se določi z aktom o ustanovitvi in je enako eni tretjini članov nadzornega sveta.

Javno podjetje lahko začne z opravljanjem dejavnosti iz drugega odstavka 3. člena tega zakona, ko izpolni pogoje, določene v predpisih o gospodarskih družbah in pogoje iz določb tega zakona.

Kolektivno pogodbo za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa sklenejo v imenu zaposlenih v javnem podjetju sindikati služb letalskih informacij, služb zračnega prometa in službe letalskih telekomunikacij, v imenu delodajalca pa direktor javnega podjetja, po predhodnem soglasju vlade.

(obseg služb in prostorska zasnova)

Javno podjetje izvaja storitve služb iz drugega odstavka 3. člena tega zakona v slovenskem zračnem prostoru in izven njega v obsegu, pod pogoji in na način, kot to določajo predpisi, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, in mednarodne pogodbe, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Vlada lahko natančneje določi obseg in prostorsko zasnovo izvajanja storitev služb.

Z izvajanjem storitev služb iz prejšnjega odstavka morajo biti zagotovljeni varnost, rednost, nemotenost in razvoj upravljanja zračnega prometa ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Republike Slovenije v zvezi s službami. Storitve služb za potrebe letov zrakoplovov, ki sodelujejo v akcijah iskanja in reševanja ter v humanitarne ali zdravstvene namene, letov zrakoplovov v sili in operativni zračni promet morajo biti zagotovljeni tudi v primeru prekinitve oziroma verjetne prekinitve zagotavljanja storitev služb iz prejšnjega odstavka.

Če je zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa na letališčih, ki niso mednarodna letališča, in na vojaških letališčih določeno s predpisi o letalstvu glede na referenčno kodo, kategorijo in namen letališča ter glede na obseg zračnega prometa, določi način in obliko zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa na teh letališčih vlada. Stroške zagotavljanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa na letališčih, ki niso javna letališča, razen za državne zrakoplove, v celoti pokrije upravljavec letališča, v skladu s pisno pogodbo, ki jo sklene z javnim podjetjem.

V primeru iz prejšnjega odstavka lahko upravljavec letališča stroške zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa zaračuna uporabnikom storitev navigacijskih služb zračnega prometa. Pri tem mora ravnati na primeren, nepristranski, pregleden in nediskriminatoren način, zaračunana sredstva pa ne smejo preseči višine sredstev, plačanih za zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa.

(razveljavitev dovoljenja)

Ministrstvo po uradni dolžnosti izdano dovoljenje izvajalcu navigacijskih služb zračnega prometa razveljavi, če pri izvajanju varnostnega nadzora pri upravljanju zračnega prometa ugotovi, da izvajalec kljub skladno s predpisi Skupnosti o enotnem evropskem nebu naloženim korektivnim ukrepom in izdanim direktivam o varnosti ne izpolnjuje več predpisanih zahtev in pogojev, določenih v teh predpisih.

(infrastruktura služb)

Javno podjetje načrtuje, razvija, pridobiva, gradi in vzdržuje objekte in naprave, namenjene za zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa, ter zemljišča, ki funkcionalno služijo namenski rabi teh objektov in naprav (v nadaljnjem besedilu: infrastruktura služb), v skladu z odobrenima petletnim in letnim poslovnim načrtom, kot sta določena s predpisi Evropske unije o enotnem evropskem nebu.

Minister odobri petletni in letni poslovni načrt iz prejšnjega odstavka.

Javno podjetje zagotovi varovanje infrastrukture služb iz prvega odstavka tega člena ter jo zavaruje pred poškodbami in uničenjem.

Infrastrukture služb ni dovoljeno obremeniti s hipoteko ali je odtujiti v nasprotju s poslovnima načrtoma iz prvega odstavka tega člena. Javno podjetje vodi seznam infrastrukture služb in ga skupaj s povzetkom poslovnih načrtov objavi na svojih spletnih straneh.

Ne glede na zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, infrastruktura služb ne more biti predmet stečajne mase.

(gospodarjenje z infrastrukturo služb)

Infrastruktura služb iz prejšnjega člena je gospodarska javna infrastruktura, ki je lahko v lasti javnega podjetja oziroma z njimi povezane družbe ali Republike Slovenije, razen zemljišč, ki so lahko v lasti oseb javnega prava ali oseb zasebnega prava.

Za zemljišča, ki funkcionalno služijo namenski rabi infrastrukture služb in na katerih je s prostorskim aktom določeno umeščanje infrastrukture služb, se v skladu z zakonom, ki ureja prostor, lastninska pravica lahko odvzame ali omeji z razlastitvijo. Če gre za prevzem že zgrajene infrastrukture služb, se javna korist za razlastitev oziroma obremenitev lastninske pravice ugotovi s sklepom vlade.

(posebnosti ureditve stvarnega premoženja Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, namenjenega zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa)

Ne glede na določbe zakona, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, se nepremično in premično premoženje Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti za namen zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa lahko da v uporabo izvajalcu navigacijskih služb zračnega prometa po metodi neposredne pogodbe.

Določbe tega člena ne veljajo za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa, ki so organizirani kot organi državne uprave.

(vzdrževalna dela v javno korist)

Vzdrževalna dela v javno korist na infrastrukturi služb iz prvega odstavka 8. člena tega zakona so v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, vsa dela:

s katerimi se na objektih izvede rekonstrukcija, manjša rekonstrukcija, opravlja vzdrževanje ali se objekti odstranijo, pri čemer se lahko spremenita tudi njihova zmogljivost in velikost, in s katerimi se v objekte vgrajene naprave rekonstruirajo, vzdržujejo, odstranijo ali zamenjajo z novimi, pri čemer se lahko spremenita tudi njihova zmogljivost in velikost, in