MPUEMS – Zakon o ratifikaciji Pogodbe o...

23. Zakon o ratifikaciji Pogodbe o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost med Kraljevino Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško Republiko in Republiko Finsko (MPUEMS)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Pogodbe o ustanovitvi, Evropskega mehanizma za stabilnost med Kraljevino Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Madžarsko, Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko (MPUEMS)

Razglašam Zakon o ratifikaciji Pogodbe o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost med Kraljevino Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko in Republiko Finsko (MPUEMS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. aprila 2012.

Št. 003-02-3/2012-11

Ljubljana, dne 30. aprila 2012

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O RATIFIKACIJI POGODBE O USTANOVITVI EVROPSKEGA MEHANIZMA ZA STABILNOST MED KRALJEVINO BELGIJO, ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO, REPUBLIKO ESTONIJO, IRSKO, HELENSKO REPUBLIKO, KRALJEVINO ŠPANIJO, FRANCOSKO REPUBLIKO, ITALIJANSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO CIPER, VELIKIM VOJVODSTVOM LUKSEMBURG, MALTO, KRALJEVINO NIZOZEMSKO, REPUBLIKO AVSTRIJO, PORTUGALSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO SLOVENIJO, SLOVAŠKO REPUBLIKO IN REPUBLIKO FINSKO (MPUEMS)

1. člen

Ratificira se Pogodba o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost med Kraljevino Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko in Republiko Finsko, podpisana 2. februarja 2012 v Bruslju.

2. člen

Besedilo pogodbe se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:(*)

P O G O D B A
O USTANOVITVI EVROPSKEGA MEHANIZMA ZA STABILNOST MED KRALJEVINO BELGIJO, ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO, REPUBLIKO ESTONIJO, IRSKO, HELENSKO REPUBLIKO, KRALJEVINO ŠPANIJO, FRANCOSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO HRVAŠKO, ITALIJANSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO CIPER, REPUBLIKO LATVIJO, REPUBLIKO LITVO, VELIKIM VOJVODSTVOM LUKSEMBURG, MALTO, KRALJEVINO NIZOZEMSKO, REPUBLIKO AVSTRIJO, PORTUGALSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO SLOVENIJO, SLOVAŠKO REPUBLIKO IN REPUBLIKO FINSKO

POGODBENICE Kraljevina Belgija, Zvezna republika Nemčija, Republika Estonija, Irska, Helenska republika, Kraljevina Španija, Francoska republika, Republika Hrvaška, Italijanska republika, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Malta, Kraljevina Nizozemska, Republika Avstrija, Portugalska republika, Republika Slovenija, Slovaška republika in Republika Finska (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja ali članice EMS) so se –

V PRIZADEVANJU, da bodo zagotovile finančno stabilnost v euroobmočju;

OB SKLICEVANJU na sklepe Evropskega sveta o vzpostavitvi evropskega mehanizma za stabilnost, sprejete 25. marca 2011;

OB UPOŠTEVANJU, DA:

(1)

je Evropski svet 17. decembra 2010 sklenil, da morajo države članice euroobmočja vzpostaviti trajni mehanizem za stabilnost. Ta evropski mehanizem za stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EMS) bo prevzel naloge, ki jih imata zdaj evropski instrument za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EFSF) in evropski mehanizem za finančno stabilizacijo (v nadaljnjem besedilu: EFSM) ter se nanašajo na zagotavljanje finančne pomoči državam članicam euroobmočja, kadar je to potrebno;

(2)

je Evropski svet 25. marca 2011 sprejel Sklep 2011/199/EU o spremembi člena 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede mehanizma za stabilnost za države članice, katerih valuta je euro(1), s katerim se členu 136 doda naslednji odstavek: „Države članice, katerih valuta je euro, lahko vzpostavijo mehanizem za stabilnost, ki se sproži, kadar je to nujno potrebno za zaščito stabilnosti euroobmočja kot celote. Za odobritev potrebne finančne pomoči v okviru mehanizma bodo veljali strogi pogoji.“;

(3)

so se z namenom povečanja učinkovitosti finančne pomoči in preprečitve tveganja širitve negativnih finančnih vplivov voditelji držav ali vlad držav članic, katerih valuta je euro 21. julija 2011 dogovorili, da bodo „povečali prožnost [ESM], povezano z ustreznimi pogoji“;

(4)

bi moralo dosledno upoštevanje pravnega okvira Evropske unije, integriranega okvira za fiskalni in makroekonomski nadzor, zlasti Pakta za stabilnost in rast, okvira za makroekonomska neravnotežja in pravil Evropske unije glede ekonomskega upravljanja, ostati prva obramba pred krizami zaupanja, ki vplivajo na stabilnost euroobmočja;

(5)

so se voditelji držav ali vlad držav članic, katerih valuta je euro, 9. decembra 2011 dogovorili, da se bodo trudili za močnejšo ekonomsko unijo, vključno z novim fiskalnim dogovorom in krepitvijo usklajevanja ekonomskih politik, ki naj bi se izvajalo na podlagi novega mednarodnega sporazuma, Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (v nadaljnjem besedilu: PSUU). PSUU bo pomagala razviti tesnejše usklajevanje v euroobmočju z namenom zagotoviti trajno, zdravo in vzdržljivo upravljanje javnih financ, ter se tako spoprijeti z enim od glavnih virov finančne nestabilnosti. Ta pogodba in PSUU sta komplementarni pri spodbujanju fiskalne odgovornosti in solidarnosti v okviru ekonomske in monetarne unije. Potrjeno in dogovorjeno je, da bo dodelitev pomoči v okviru novih programov iz EMS od 1. marca 2013 odvisna od tega, ali bo PSUU zadevna članica EMS ratificirala in, ko poteče rok za prenos iz člena 3(2)PSUU, od izpolnjevanja zahtev iz navedenega člena;

(5a)

so na vrhu držav euroobmočja 29. junija 2018 v vključujoči sestavi voditelji držav ali vlad držav članic, katerih valuta je euro, izjavili, da bo EMS zagotovil skupni varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje in se bo okrepil na podlagi elementov iz pisma predsednika Euroskupine z dne 25. junija 2018. Na vrhu držav euroobmočja 14. decembra 2018 v vključujoči sestavi so voditelji držav ali vlad držav članic, katerih valuta je euro, potrdili mandat za navedeni skupni varovalni mehanizem, ki naj bi ga zagotovil EMS, ter dogovor o pogojih reforme EMS. V dogovoru o pogojih reforme EMS je določeno, da bo skupni varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje vzpostavljen najpozneje do konca prehodnega obdobja. Dogovor o pogojih reforme EMS predvideva tudi izboljšanje učinkovitosti instrumentov preventivne finančne pomoči za članice EMS z zdravimi gospodarskimi temelji, ki bi jih lahko prizadel negativni pretres, na katerega ne morejo vplivati. Evropska komisija in EMS bosta v skladu s skupnim stališčem o njunem prihodnjem sodelovanju, priloženem dogovoru o pogojih reforme EMS, v zvezi z oceno upravičenosti v okviru preventivne kreditne linije, odvisno od natančnega področja uporabe meril za upravičenost, prevzela svoji zadevni vlogi v skladu s pravom Evropske unije, to pogodbo in smernicami EMS. V dogovoru o pogojih reforme EMS je predvidena tudi dodatna marža, ki se bo uporabila, kadar članica EMS, ki ji je bila dodeljena preventivna finančna pomoč v okviru EMS, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev te pomoči, potem ko je že črpala sredstva, razen če je takšno neizpolnjevanje posledica dogodkov, na katere vlada ne more vplivati. V dogovoru o pogojih reforme EMS je poleg tega poudarjeno, da izpolnjevanje pogojev ostaja temeljno načelo te pogodbe in vseh instrumentov EMS, vendar je treba točne pogoje prilagoditi vsakemu instrumentu;

(5b)

skupno stališče o prihodnjem sodelovanju med EMS in Evropsko komisijo določa sporazum o novih načinih sodelovanja v okviru programov finančne pomoči in zunaj njih. Evropska komisija in EMS imata skupne cilje in bosta opravljala posebne naloge v zvezi s kriznim upravljanjem v euroobmočju na podlagi prava Evropske unije in te pogodbe. Zato bosta instituciji z učinkovitim upravljanjem in dopolnjevanjem strokovnega znanja tesno sodelovali pri ukrepih EMS za krizno upravljanje, da bi dosegli finančno stabilnost. Evropska komisija zagotavlja skladnost s pravom Evropske unije, zlasti z okvirom za usklajevanje ekonomske politike. EMS opravi svojo analizo in oceno z vidika potencialnega posojilodajalca. Skupno stališče o prihodnjem sodelovanju bo v celoti vključeno v memorandum o sodelovanju, kot je določeno v členu 13(8), ko začnejo veljati spremembe te pogodbe;“;

(6)

lahko zaradi močne medsebojne povezanosti v euroobmočju resna tveganja za finančno stabilnost držav članic, katerih valuta je euro, ogrozijo finančno stabilnost celotnega euroobmočja. EMS lahko zato zagotovi pomoč za stabilnost pod strogimi pogoji, ki ustrezajo izbranemu instrumentu finančne pomoči, če je to nujno za zaščito finančne stabilnosti euroobmočja kot celote in njegovih držav članic. Začetni največji obseg posojil EMS znaša 500 milijard EUR, vključno z obstoječo pomočjo za stabilnost EFSF. Vendar pa se bo ustreznost skupnega največjega obsega posojil EMS in EFSF ponovno ocenila pred začetkom veljavnosti te pogodbe. Če bo to primerno, ga bo ob začetku veljavnosti te pogodbe svet guvernerjev EMS povečal v skladu s členom 10;

(7)

bodo vse države članice euroobmočja postale članice EMS. Država članica Evropske unije, ki se pridruži euroobmočju, bi s tem morala postati članica EMS z vsemi pravicami in obveznostmi, ki ustrezajo pravicam in obveznostim pogodbenic. Članice EMS priznavajo sedanji dialog med generalnim direktorjem in Evropskim parlamentom;

(8)

bo EMS pri zagotavljanju pomoči za stabilnost zelo tesno sodeloval z Mednarodnim denarnim skladom (v nadaljnjem besedilu: MDS). Prizadevati si bo treba za dejavno udeležbo MDS v tehničnem in finančnem smislu. Pričakuje se, da bo država članica euroobmočja, ki zaprosi za finančno pomoč EMS, po potrebi zaprosila za podobno pomoč MDS;

(9)

bodo države članice Evropske unije, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: države članice, ki niso v euroobmočju) in poleg EMS na ad hoc podlagi sodelujejo v operacijah pomoči za stabilnost za države članice euroobmočja, povabljene, da kot opazovalke sodelujejo na sestankih EMS, ko ta razpravlja o pomoči za stabilnost in spremljanju te pomoči. Pravočasno bodo dobile dostop do vseh informacij, z njimi pa se bo ustrezno posvetovalo;

(9a)

naj bi države članice Evropske unije, katerih valuta ni euro in ki tesno sodelujejo z Evropsko centralno banko (ECB) v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko*, zagotovile vzporedne kreditne linije za enotni sklad za reševanje poleg EMS. Te države članice bodo sodelovale v skupnem varovalnem mehanizmu pod enakimi pogoji (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države članice). Predstavniki sodelujočih držav članic bi morali biti povabljeni kot opazovalci na seje sveta guvernerjev in sveta direktorjev, na katerih se bodo obravnavale zadeve v zvezi s skupnim varovalnim mehanizmom, in bi morali imeti enak dostop do informacij. Vzpostaviti bi bilo treba ustrezne ureditve za izmenjavo informacij in pravočasno usklajevanje med EMS in sodelujočimi državami članicami. Omogočiti bi bilo treba, da so predstavniki enotnega odbora za reševanje na ad hoc podlagi povabljeni na seje sveta guvernerjev in sveta direktorjev, na katerih se bo razpravljalo o financiranju v okviru varovalnega mehanizma;

______________

* UL L 287, 29. 10. 2013, str. 63.;

(10)

so predstavniki vlad držav članic Evropske unije 20. junija 2011 pooblastili pogodbenice te pogodbe, da Evropsko komisijo in ECB zaprosijo za opravljanje nalog iz te pogodbe. Priznano je, da naloge, dodeljene Evropski komisiji in ECB v okviru te pogodbe, ne vključujejo nobenih pristojnosti za sprejemanje samostojnih odločitev in da so naloge, ki jih opravljata ti instituciji na podlagi te pogodbe, zavezujoče samo za EMS;

(11)

je Euroskupina v svoji izjavi z dne 28. novembra 2010 navedla, da bodo v splošne pogoje vseh novih obveznic držav euroobmočja vključene standardizirane in enake klavzule o skupnem ukrepanju (Collective Action Clauses, v nadaljnjem besedilu: CAC), in sicer tako, da se ohrani likvidnost trga. Kakor je 25. marca 2011 zahteval Evropski svet, je Ekonomsko-finančni odbor oblikoval natančno pravno ureditev za vključitev CAC v vrednostne papirje držav euroobmočja. Po uvedbi teh klavzul CAC 1. januarja 2013 so se članice EMS zavezale k uvedbi CAC, ki določajo enostopenjsko glasovanje o agregiranih dolžniških vrednostnih papirjih (enostopenjski CAC) do leta 2022. O podrobnejšem načinu pravne izvedbe se bo dogovorilo v Odboru za ekonomska in finančna vprašanja, pri čemer se bodo upoštevale nacionalne ustavne zahteve, tako da bodo vse članice EMS implementirale obveznost vključitve klavzul z enostopenjskim glasovanjem v nove vrednostne papirje držav euroobmočja na način, ki zagotavlja, da je njihov pravni učinek enak;

(11a)

lahko EMS na prošnjo članice EMS in po potrebi spodbuja dialog med to članico EMS in njenimi zasebnimi vlagatelji na prostovoljni, neformalni, nezavezujoči, začasni in zaupni podlagi;

(11b)

bi moral EMS zagotavljati pomoč za stabilnost samo članicam EMS, katerih dolg se šteje za vzdržnega in katerih sposobnost povračila EMS je potrjena. Ocena vzdržnosti dolga in sposobnosti povračila se bo izvedla na pregledni in predvidljivi osnovi, pri čemer se dopušča ustrezna diskrecija pri presoji. Te ocene bo opravila Evropska komisija v povezavi z ECB in EMS ter, kadar je to ustrezno in izvedljivo, skupaj z MDS v skladu s to pogodbo, pravom Evropske unije in memorandumom o sodelovanju, sklenjenim na podlagi člena 13(8). Če sodelovanje ne bo prineslo skupnega stališča, bo Evropska komisija opravila splošno oceno vzdržnosti javnega dolga, EMS pa bo ocenil sposobnost zadevne članice EMS za povračilo EMS;

(12)

se bo v izrednih primerih v skladu s prakso MDS pretehtala ustrezna in sorazmerna oblika udeležbe zasebnega sektorja, in sicer v primerih, v katerih pomoč za stabilnost spremljajo pogoji v obliki programa za makroekonomsko prilagoditev;

(13)

bo EMS podobno kot MDS zagotavljal pomoč za stabilnost članici EMS, če bo njen redni dostop do tržnega financiranja omejen ali če bo obstajalo tveganje njegove omejitve. V skladu s tem so voditelji držav ali vlad izjavili, da bodo imela posojila EMS podobno kot posojila MDS status prednostnega upnika, pri čemer ima MDS status prednostnega upnika pred EMS. Ta status začne veljati z dnem začetka veljavnosti te pogodbe. Če bo finančna pomoč EMS v obliki posojil EMS sledila Evropskemu programu finančne pomoči, ki obstaja na dan podpisa te pogodbe, bo imel EMS enako prednostno obravnavo kot vsa druga posojila in obveznosti članice EMS prejemnice pomoči z izjemo posojil MDS. Posojila v okviru varovalnega mehanizma EMS enotnemu odboru za reševanje imajo status prednostnega upnika, podobno kot druga posojila EMS;

(14)

bodo države članice euroobmočja podprle enakovredni upniški status EMS in drugih držav, ki v sodelovanju z EMS dajejo dvostranska posojila, vključno v zvezi s posojili v okviru varovalnega mehanizma enotnemu odboru za reševanje;

(15)

pogoji posojila EMS za države članice, za katere se uporablja program za makroekonomsko prilagoditev, vključno s tistimi iz člena 40 te pogodbe, krijejo stroške financiranja in poslovanja EMS ter bi morali biti usklajeni s pogoji posojila iz sporazumov o finančni pomoči, ki so bili podpisani med EFSF, Irsko in Central Bank of Ireland na eni strani ter EFSF, Portugalsko republiko in Banco de Portugal na drugi strani;

(15a)

člen 2(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da države članice Evropske unije usklajujejo svoje ekonomske politike v okviru ureditev iz PDEU. V skladu s členom 5(1) PDEU in členom 121 PDEU države članice Evropske unije usklajujejo svoje ekonomske politike znotraj Sveta Evropske unije. Zato EMS ne bi smel biti namenjen usklajevanju ekonomskih politik med članicami EMS, za katere pravo Evropske unije določa potrebne ureditve. EMS spoštuje pooblastila, ki jih pravo Evropske unije podeljuje institucijam in organom Unije;

(15b)

članice EMS priznavajo, da je hitro in učinkovito sprejemanje odločitev v okviru varovalnega mehanizma in usklajevanje s sodelujočimi državami članicami, ki skupaj z EMS sodelujejo pri financiranju v okviru varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje, ključnega pomena za zagotovitev učinkovitosti skupnega varovalnega mehanizma in rešitev, ki se financirajo iz njega, kar se odraža v mandatu skupnega varovalnega mehanizma, ki so ga potrdili voditelji držav ali vlad držav članic, katerih valuta je euro, na vrhu držav euroobmočja 14. decembra 2018 v vključujoči sestavi. V mandatu so predvidena merila za izplačila v okviru varovalnega mehanizma, med drugim vključno z načeloma skrajne sile in srednjeročne fiskalne nevtralnosti, popolno skladnostjo z Uredbo (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010* (v nadaljnjem besedilu: uredba o enotnem mehanizmu za reševanje) ter z Direktivo 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012** (v nadaljnjem besedilu: direktiva o sanaciji in reševanju bank) ter stalnostjo pravnega okvira. Mandat predvideva sprejetje odločitve EMS o uporabi varovalnega mehanizma praviloma v 12 urah od prošnje enotnega odbora za reševanje, kar lahko generalni direktor v izjemnih primerih podaljša na 24 ur, zlasti v primeru posebej zapletenega postopka reševanja, pri čemer je treba upoštevati nacionalne ustavne zahteve;

_________________

* UL L 225, 30. 7. 2014, str. 1.

** UL L 173, 12. 6. 2014, str. 190.“;

(16)

je neodvisnost generalnega direktorja in osebja EMS priznana s to pogodbo. Izvajati jo je treba tako, da se po potrebi in v skladu z določbami te pogodbe ohrani skladnost s pravom Evropske unije, katerega uporabo nadzoruje Evropska komisija;

(17)

bi moralo biti za spore v zvezi z razlago in uporabo te pogodbe, ki nastanejo med pogodbenicami ali med pogodbenicami in EMS, v skladu s členom 273 PDEU pristojno Sodišče Evropske unije;

(18)

bo EMS vzpostavil ustrezne sisteme opozarjanja za zagotovitev, da pravočasno prejme vsakršna povračila, dolgovana v okviru pomoči za stabilnost ali varovalnega mehanizma. Nadzor po izvedbi programa bosta opravljala Evropska komisija v povezavi z ECB in Svet Evropske unije znotraj okvira, določenega v skladu s členi 121 in 136 PDEU;

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

POGLAVJE 1

ČLANSTVO IN NAMEN

ČLEN 1

Ustanovitev in članice

1.

Pogodbenice s to pogodbo ustanavljajo mednarodno finančno institucijo, imenovano Evropski mehanizem za stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EMS).

2.

Pogodbenice so članice EMS.

ČLEN 2

Nove članice

1.

Članstvo v EMS je na voljo drugim državam članicam Evropske unije od začetka veljavnosti sklepa Sveta Evropske unije, sprejetega v skladu s členom 140(2) PDEU, da se odpravi odstopanje od uvedbe eura.

2.

Nove članice EMS se v skladu s členom 44 sprejmejo pod enakimi pogoji kot obstoječe članice EMS.

3.

Nova članica, ki pristopi k EMS po njegovi ustanovitvi, v zameno za kapitalski vložek prejme določeno število delnic v EMS, izračunano v skladu z razdelitvenim ključem iz člena 11.

ČLEN 3

Nameni

1.

Namen EMS je zbiranje finančnih sredstev in zagotavljanje pomoči za stabilnost pod strogimi pogoji, ki ustrezajo izbranemu instrumentu finančne pomoči, v korist članic EMS, ki imajo resne finančne težave ali jim tovrstne težave grozijo, če je to nujno potrebno za zaščito finančne stabilnosti euroobmočja kot celote in njegovih držav članic. Kadar je za notranjo pripravo EMS in omogočanje, da ustrezno in pravočasno opravlja naloge, ki mu jih nalaga ta pogodba, potrebno, lahko EMS spremlja in oceni makroekonomsko in finančno stanje svojih članic, vključno z vzdržnostjo njihovega javnega dolga, ter analizira ustrezne informacije in podatke. V ta namen generalni direktor sodeluje z Evropsko komisijo in ECB, da se zagotovi popolna skladnost z okvirom za usklajevanje ekonomske politike iz PDEU.

2.

EMS lahko enotnemu odboru za reševanje zagotovi varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje v podporo uporabi instrumentov za reševanje in izvajanju pooblastil enotnega odbora za reševanje, kot je določeno v pravu Evropske unije.

3.

V te namene je EMS upravičen zbirati sredstva z izdajo finančnih instrumentov ali s sklepanjem finančnih ali drugih sporazumov ali dogovorov s članicami EMS, finančnimi institucijami ali drugimi tretjimi stranmi.

4.

Brez poseganja v odstavek 1 je uporabljeni pogoj primeren za izbrani instrument finančne pomoči, kot je določeno v tej pogodbi.

POGLAVJE 2

UPRAVLJANJE

ČLEN 4

Sestava in pravila glasovanja

1.

EMS ima svet guvernerjev in svet direktorjev ter tudi generalnega direktorja in drugo potrebno osebje.

2.

Odločitve sveta guvernerjev in sveta direktorjev se sprejmejo sporazumno, s kvalificirano ali navadno večino, kakor je določeno v tej pogodbi. Pri vseh odločitvah mora biti dosežena sklepčnost 2/3 članic z glasovalnimi pravicami, ki predstavljajo vsaj 2/3 glasovalnih pravic.

3.

Za sporazumno sprejetje odločitve je potrebno soglasje članic, ki sodelujejo pri glasovanju. Vzdržani glasovi ne preprečijo sporazumnega sprejetja odločitve.

4.

Z odstopanjem od odstavka 3 tega člena se uporabi nujni postopek glasovanja, če Evropska komisija in ECB ugotovita, da bi nesprejetje nujne odločitve za odobritev ali izvedbo finančne pomoči, kakor je opredeljeno v členih 13 do 18, ogrozilo ekonomsko in finančno vzdržnost euroobmočja.

Kadar se uporabi nujni postopek iz prvega pododstavka, se sredstva iz rezervnega sklada in/ali vplačanega kapitala prenesejo v nujni rezervni sklad, s čimer se ustvari namenska rezerva iz katere se krijejo tveganja iz finančnih podpor, odobrenih v skladu z navedenim nujnim postopkom. Svet guvernerjev lahko sprejme odločitev, da nujni rezervni sklad ukine in njegova sredstva prenese nazaj v rezervni sklad ali vplačani kapital.

5.

Za sprejetje odločitve s kvalificirano večino je potrebnih 80% oddanih glasov.

6.

Za sprejetje odločitve z navadno večino je potrebna večina oddanih glasov.

7.

Glasovalne pravice vsake članice EMS, ki jih izvaja njen predstavnik ali njegov namestnik v svetu guvernerjev ali svetu direktorjev, so enake številu delnic, ki so ji dodeljene v odobrenem delniškem kapitalu EMS, kakor je določeno v Prilogi II.

8.

Če katera koli članica EMS ne plača dela zneska, ki ga mora plačati v skladu s svojimi obveznostmi v zvezi z vplačanimi delnicami ali vpoklici kapitala iz členov 8, 9 in 10 ali v zvezi s povračilom finančne pomoči iz člena 16 ali 17, potem ne more izvajati glasovalnih pravic, dokler ne izpolni svojih obveznosti. Prag pri glasovanju se temu ustrezno ponovno izračuna.

ČLEN 5

Svet guvernerjev

1.

Vsaka članica EMS imenuje guvernerja in njegovega namestnika. To imenovanje se lahko kadar koli prekliče. Guverner je član vlade članice EMS, pristojen za finance. Namestnik ima vsa pooblastila, da ukrepa v imenu guvernerja, kadar ta ni prisoten.

2.

Svet guvernerjev odloči, da mu predseduje predsednik Euroskupine iz Protokola (št. 14) o Euroskupini, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, ali da izvoli med svojimi člani predsednika in podpredsednika za obdobje dveh let. Predsednik in podpredsednik sta lahko ponovno izvoljena. Če imenovanemu preneha funkcija, ki je potrebna za guvernerja, se takoj organizirajo nove volitve.

3.

Član Evropske komisije, pristojen za ekonomske in monetarne zadeve, predsednik ECB ter predsednik Euroskupine (če ni predsednik ali guverner) lahko sodelujejo na sestankih sveta guvernerjev kot opazovalci.

4.

Predstavniki držav članic, ki niso v euroobmočju in ki poleg EMS na ad hoc podlagi sodelujejo v operacijah pomoči za stabilnost za države članice euroobmočja, so tudi povabljeni, da kot opazovalci sodelujejo na sestankih sveta guvernerjev, ko ta razpravlja o pomoči za stabilnost in spremljanju te pomoči. Predstavniki sodelujočih držav članic, ki skupaj z EMS sodelujejo pri financiranju v okviru varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje, so tudi povabljeni, da kot opazovalci sodelujejo na sestankih sveta guvernerjev, ko se razpravlja o zadevah v zvezi s skupnim varovalnim mehanizmom.

5.

Svet guvernerjev lahko na ad hoc podlagi povabi druge osebe, vključno s predstavniki institucij ali organizacij, kot je MDS, da prisostvujejo sestankom kot opazovalci.

6.

Svet guvernerjev sporazumno sprejme odločitve o:

(a) ukinitvi nujnega rezervnega sklada in prenosu njegovih sredstev nazaj v rezervni sklad in/ali vplačani kapital v skladu s členom 4(4), preklicu začasne prekinitve uporabe prvega pododstavka člena 18a(6), spremembi glasovalne večine, potrebne za sprejetje odločitve o posojilih in povezanih izplačilih v okviru varovalnega mehanizma po nujnem postopku glasovanja, ter o določitvi okoliščin, v katerih je treba v prihodnje opraviti pregled, v skladu s tretjim pododstavkom člena 18a(6);

(b) izdaji novih delnic pod drugimi pogoji kot po nominalni vrednosti v skladu s členom 8(2);

(c) vpoklicih kapitala v skladu s členom 9(1);

(d) spremembi odobrenega delniškega kapitala in prilagoditvi največjega obsega posojil EMS v skladu s členom 10(1);

(e) upoštevanju morebitne posodobitve ključa za vpis kapitala ECB v skladu s členom 11(3) in spremembe Priloge I v skladu s členom 11(6);

(f) pomoči za stabilnost, ki jo zagotovi EMS, vključno s pogoji ekonomske politike, kot so navedeni v memorandumu o soglasju iz člena 13(3) ali kot je navedeno v členu 14(2), ter izbiri instrumentov in določitvi finančnih in drugih pogojev v skladu s členi 12 do 18;

(fa) spremembi meril za upravičenost do preventivne finančne pomoči iz Priloge III v skladu s členom 14(1);

(g) pooblastitvi (i) generalnega direktorja in (ii) Evropske komisije v povezavi z ECB, da se skupaj pogajata o pogojih ekonomske politike, ki veljajo za finančno pomoč, v skladu s členom 13(3);

(ga) odobritvi varovalnega mehanizma v skladu s prvim pododstavkom člena 18a(1), spremembi meril za odobritev posojil in izplačil v okviru varovalnega mehanizma iz Priloge IV v skladu z drugim pododstavkom člena 18a(1), določitvi katerega koli od elementov iz tretjega pododstavka člena 18a(1) ter odločitvi o prenehanju ali nadaljevanju takšnega varovalnega mehanizma v skladu s členom 18a(1) in (8);

(h) spremembi cenovne politike in smernic določanja cen za finančno pomoč ali varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje v skladu s členom 20;

(i) spremembi seznama instrumentov finančne pomoči, ki jih lahko uporablja EMS, v skladu s členom 19;

(j) določitvi podrobnosti prenosa pomoči EFSF v EMS, tudi o tem, da ustvari dodatno tranšo odobrenega kapitala, v skladu s členom 40;

(k) odobritvi vlog novih članic za članstvo v EMS v skladu s členom 44;

(l) prilagoditvah te pogodbe kot neposredni posledici pristopa novih članic, vključno s spremembami razdelitve kapitala med članicami EMS in izračunom take razdelitve kot neposredni posledici pristopa novih članic k EMS, v skladu s členom 44 in

(m) prenosu nalog, naštetih v tem členu, na svet direktorjev.

7.

Svet guvernerjev s kvalificirano večino sprejme odločitve o:

(a) določitvi podrobnih tehničnih pogojev pristopa nove članice k EMS v skladu s členom 44;

(b) tem, da mu predseduje predsednik Euroskupine, ali da s kvalificirano večino izvoli predsednika in podpredsednika sveta guvernerjev v skladu z odstavkom 2;

(c) sprejetju statuta EMS in poslovnika, ki se uporabljata za svet guvernerjev in svet direktorjev (vključno s pravico, da se ustanovijo odbori in pomožni organi), v skladu z odstavkom 9;

(d) določitvi seznama dejavnosti, ki niso združljive z nalogami direktorja ali njegovega namestnika, v skladu s členom 6(8);

(e) imenovanju generalnega direktorja in prenehanju njegove funkcije v skladu s členom 7;

(f) ustanovitvi drugih skladov v skladu s členom 24;

(g) ukrepih, ki jih je treba sprejeti za izterjavo dolga od članice EMS, v skladu s členom 25(2) in (3);

(h) odobritvi letnih računovodskih izkazov EMS v skladu s členom 27(1);

(i) imenovanju članov sveta revizorjev v skladu s členom 30(1);

(j) odobritvi zunanjih revizorjev v skladu s členom 29;

(k) odvzemu imunitete predsedniku sveta guvernerjev, guvernerju, namestniku guvernerja, direktorju, namestniku direktorja ali generalnemu direktorju v skladu s členom 35(2);

(l) določitvi sistema obdavčenja, ki se uporablja za osebje EMS, v skladu s členom 36(5);

(m) sporu v skladu s členom 37(2) in

(n) kateri koli drugi potrebni odločitvi, ki ni izrecno navedena v tej pogodbi.

8.

Predsednik sklicuje in vodi sestanke sveta guvernerjev. Kadar je predsednik odsoten, jih vodi podpredsednik.

9.

Svet guvernerjev sprejme svoj poslovnik in statut EMS.

ČLEN 6

Svet direktorjev

1.

Vsak guverner izmed visoko usposobljenih ljudi na področju ekonomskih in finančnih zadev imenuje enega direktorja in enega namestnika direktorja. Ta imenovanja se lahko kadar koli prekličejo. Namestnik direktorja ima vsa pooblastila, da ukrepa v imenu direktorja, kadar ta ni prisoten.

2.

Član Evropske komisije, pristojen za ekonomske in monetarne zadeve, in predsednik ECB lahko imenujeta vsak po enega opazovalca.

3.

Predstavniki držav članic, ki niso v euroobmočju in ki poleg EMS na ad hoc podlagi sodelujejo v operacijah finančne pomoči za države članice euroobmočja, so tudi povabljeni, da kot opazovalci sodelujejo na sestankih sveta direktorjev, ko ta razpravlja o finančni pomoči in spremljanju te pomoči. Predstavniki sodelujočih držav članic, ki skupaj z EMS sodelujejo pri financiranju v okviru varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje, so tudi povabljeni, da kot opazovalci sodelujejo na sestankih sveta direktorjev, ko ta razpravlja o zadevah v zvezi s skupnim varovalnim mehanizmom.

4.

Svet direktorjev lahko na ad hoc podlagi povabi druge osebe, vključno s predstavniki institucij ali organizacij, da sodelujejo na sestankih kot opazovalci.

5.

Svet direktorjev sprejema odločitve s kvalificirano večino, razen če ni v tej pogodbi navedeno drugače. Odločitve, ki se sprejmejo na podlagi pooblastil sveta guvernerjev, se sprejmejo v skladu z ustreznimi pravili glasovanja iz člena 5(6) in (7).

6.

Svet direktorjev brez poseganja v pooblastila sveta guvernerjev iz člena 5 zagotovi, da se EMS vodi v skladu s to pogodbo in statutom EMS, ki ga sprejme svet guvernerjev. Sprejema odločitve, kakor so določene v tej pogodbi ali za katere ga pooblasti svet guvernerjev.

7.

Vsako prosto mesto v svetu direktorjev se nemudoma zapolni v skladu z odstavkom 1.

8.

Svet guvernerjev določi, katere dejavnosti niso združljive z nalogami direktorja ali njegovega namestnika, statutom EMS in poslovnikom sveta direktorjev.

ČLEN 7

Generalni direktor

1. Svet guvernerjev imenuje generalnega direktorja izmed kandidatov, ki imajo državljanstvo članice EMS, ustrezne mednarodne izkušnje ter visoko stopnjo usposobljenosti v ekonomskih in finančnih zadevah. Dokler generalni direktor opravlja to funkcijo, ne more biti guverner, direktor ali namestnik guvernerja ali direktorja.

2.

Mandat generalnega direktorja traja pet let. Enkrat je lahko ponovno izvoljen. Kadar tako odloči svet guvernerjev, generalnemu direktorju preneha njegova funkcija.

3.

Generalni direktor vodi sestanke sveta direktorjev in sodeluje na sestankih sveta guvernerjev.

4.

Generalni direktor je vodja osebja EMS. Odgovoren je za organizacijo, zaposlovanje in odpuščanje osebja v skladu s kadrovskimi predpisi, ki jih mora sprejeti svet direktorjev. Generalni direktor in osebje EMS odgovarjajo le EMS in so pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisni.

5.

Generalni direktor je pravni zastopnik EMS in pod vodstvom sveta direktorjev skrbi za tekoče poslovanje EMS.

POGLAVJE 3

KAPITAL EMS

ČLEN 8

Odobreni delniški kapital

1.

Odobreni delniški kapital je 708 493 700 000 EUR. Razdeljen je na sedem milijonov štiriinosemdeset tisoč devetsto sedemintrideset delnic z nominalno vrednostjo 100 000 EUR na delnico, ki so na voljo za vpis glede na prvotni razdelitveni ključ, določen v členu 11 in izračunan v Prilogi I.

2.

Odobreni delniški kapital je razdeljen na vplačane delnice in delnice na vpoklic. Začetna skupna nominalna vrednost vplačanih delnic je 80 970 690 000 EUR. Delnice začetno vpisanega odobrenega delniškega kapitala se izdajo v nominalni vrednosti. Druge delnice se izdajo v nominalni vrednosti, razen če svet guvernerjev ne odloči, da jih v posebnih okoliščinah izda pod drugimi pogoji.

3.

Delnice odobrenega delniškega kapitala se na noben način ne obremenijo ali zastavijo in niso prenosljive, razen kadar se prenesejo zaradi prilagoditve razdelitvenega ključa v skladu s členom 11 v obsegu, ki zagotavlja, da razdelitev delnic ustreza prilagojenemu ključu.

4.

Članice EMS se brezpogojno in nepreklicno zavezujejo, da bodo prispevale k odobrenemu delniškemu kapitalu v skladu z razdelitvenim ključem iz Priloge I. Pravočasno izpolnijo vse vpoklice kapitala v skladu s pogoji iz te pogodbe.

5.

Odgovornost posamezne članice EMS je v vseh okoliščinah omejena z njenim deležem odobrenega delniškega kapitala po njegovi emisijski vrednosti. Nobena članica EMS zaradi članstva ni odgovorna za obveznosti EMS. Če postane katera od članic EMS upravičena do finančne pomoči EMS ali prejema tako pomoč, to ne vpliva na njeno obveznost članice EMS, da prispeva k odobrenemu delniškemu kapitalu v skladu s to pogodbo.

ČLEN 9

Vpoklici kapitala

1.

Svet guvernerjev lahko kadar koli vpokliče odobreni nevplačani kapital in določi ustrezno časovno obdobje, v katerem ga članice EMS plačajo.

2.

Svet direktorjev lahko vpokliče odobreni nevplačani kapital z odločitvijo z navadno večino, da ponovno vzpostavi raven vplačanega kapitala, če se zaradi prevzetja izgub znesek tega kapitala zmanjša pod raven, določeno v členu 8(2), kakor jo lahko spremeni svet guvernerjev po postopku iz člena 10, in določi ustrezno časovno obdobje, v katerem ga članice EMS plačajo.

3.

Generalni direktor pravočasno vpokliče odobreni nevplačani kapital, če je to potrebno, zato da EMS izpolni redne ali druge plačilne obveznosti do svojih upnikov. Generalni direktor o takem vpoklicu obvesti svet direktorjev in svet guvernerjev. Kadar se ugotovi morebitno pomanjkanje sredstev EMS, generalni direktor čim prej vpokliče kapital, da ima EMS na dan zapadlosti dovolj sredstev za poplačilo upnikov. Članice EMS se s tem nepreklicno in brezpogojno zavezujejo, da bodo plačale vsak vpoklic kapitala, ki ga od njih zahteva generalni direktor, v skladu s tem odstavkom, tak zahtevek pa se plača v sedmih dneh od prejema.

Časovnica