Odločba o ugotovitvi, da drugi odstavek 7. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, drugi odstavek 105. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in prvi odstavek 1. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive niso v neskladju z Ustavo

698. Odločba o ugotovitvi, da drugi odstavek 7. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, drugi odstavek 105. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in prvi odstavek 1. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive niso v neskladju z Ustavo

Številka: U-I-256/08-27

Datum: 18. 2. 2010

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije, Ljubljana, ki ga zastopa sekretar Bojan Hribar, na seji 18. februarja 2010

o d l o č i l o:

Drugi odstavek 7. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo), drugi odstavek 105. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr. in 65/09 – popr.) in prvi odstavek 1. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (Uradni list RS, št. 54/02, 123/08 in 44/09) niso v neskladju z Ustavo.

Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije vlaga zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 7. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS), drugega odstavka 105. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI) in prvega odstavka 1. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (v nadaljevanju Pravilnik).

Drugemu odstavku 7. člena ZSPJS predlagatelj očita, da ne določa zakonskega okvira za določitev plačnih razmerij med posameznimi plačnimi skupinami in podskupinami. Navaja, da so bila ta razmerja prej določena s Prilogo 2 tega zakona, z drugim (pravilno s tretjim) odstavkom 7. člena ZSPJS pa je bilo določeno, da se lahko v najvišje plačne razrede iz Priloge 2 uvrstijo le najzahtevnejše funkcije in delovna mesta ter najvišji nazivi in vodstveni položaji. Navaja, da je bilo s črtanjem Priloge 2 in z določitvijo 57. plačnega razreda za vse plačne skupine in podskupine kršeno legalitetno načelo iz drugega odstavka 120. člena Ustave, pri čemer se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-50/00 z dne 30. 5. 2002 (Uradni list RS, št. 54-I/2002 in OdlUS XI, 93). Zaradi pomanjkljivih zakonskih določb in naglice ter okoliščin, v katerih se je sprejemala nova plačna ureditev, naj bi prišlo pri določitvi plač za posamezna delovna mesta do velikih nesorazmerij. Meni, da bi morale biti plače v visokem šolstvu in znanosti na primerljivih mestih enake, v praksi pa naj bi med visokošolskimi učitelji in znanstvenimi delavci obstajale nedopustne razlike. V zvezi s tem se sklicuje na 55. člen Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl. – ZVis). Visokošolski učitelji naj bi bili podcenjeni tudi v primerjavi z zdravniki specialisti. Nesorazmerja naj bi se pojavljala tudi pri asistentih, lektorjih, predavateljih, bibliotekarjih in drugih delovnih mestih v visokem šolstvu. Dodatna nesorazmerja v plačnem sistemu naj bi povzročila uzakonitev treh različnih sistemov uvrščanja delovnih mest v plačne razrede (z ZSPJS, z uredbo in s kolektivnimi pogodbami). V zvezi s tem navaja, da ima pomočnik ravnatelja višjo plačo od ravnatelja, znanstveni sodelavec višjo plačo od dekana in vojaški uslužbenec VIII. razreda – letalski tehnik v VI. tarifni skupini višjo plačo od sodnika. Ustavnemu sodišču predlaga, naj ugotovi neskladje drugega odstavka 7. člena ZSPJS z 2. členom Ustave.

Drugi odstavek 105. člena ZOFVI in prvi odstavek 1. člena Pravilnika izpodbija predlagatelj zato, ker zaposlenim na delovnih mestih pomočnik vzgojitelja, organizator zdravstveno-higienskega režima, organizator prehrane in laborant v osnovni in poklicni šoli ter gimnaziji (v nadaljevanju laborant) ne omogočata napredovanja v naziv mentor, svetovalec oziroma svetnik. Laborante primerja z inštruktorji in organizatorji praktičnega pouka, s katerimi naj bi bili popolnoma izenačeni v obveznostih (pogojih za zasedbo delovnega mesta), nimajo pa možnosti napredovanja v nazive. Organizatorja prehrane v vrtcu primerja z organizatorjem šolske prehrane, ki naj bi mu bilo omogočeno napredovanje v nazive. Zatrjuje, da za takšno razlikovanje ni razumnih razlogov. Ustavnemu sodišču predlaga, naj ugotovi neskladje izpodbijanih določb s 14. členom Ustave.

Državni zbor Republike Slovenije v odgovoru na zahtevo navaja, da drugi odstavek 7. člena ZSPJS ne ustvarja razmerij med zakonodajno in izvršilno vejo oblasti, zaradi česar sklicevanje na legalitetno načelo ni upoštevno. Tudi črtanje Priloge 2 naj ne bi prineslo kršitve tega načela. Primerjavo med plačnimi skupinami in plačnimi podskupinami naj bi zagotavljala uvrstitev orientacijskih delovnih mest in nazivov, ovrednotenih s skupno metodologijo. V zvezi s tem se sklicuje na 12. in 13. člen ZSPJS in navaja, da je v ZSPJS podrobno urejen celoten postopek določanja osnovne plače in samega prehoda na nov plačni sistem. V zvezi z navedbami predlagatelja o neenaki obravnavi glede možnosti napredovanja v nazive navaja, da je razlog za različno ureditev napredovanja v naravi del posameznih skupin zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki naj bi bila v nekaterih primerih povezana tudi z različno stopnjo strokovne usposobljenosti. Sicer pa se v zvezi s temi očitki pridružuje mnenju Vlade Republike Slovenije.