Uredba o varovanju tajnih podatkov

3282. Uredba o varovanju tajnih podatkov

Na podlagi četrtega odstavka 17. člena in petega odstavka 39. člena Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 135/03 - prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o varovanju tajnih podatkov

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen uredbe)

Ta uredba določa načine in oblike označevanja tajnih podatkov, fizične, organizacijske in tehnične ukrepe ter obvezne sestavine postopkov za varovanje tajnih podatkov, ki jih morajo pri vzpostavitvi sistema ukrepov in postopkov varovanja tajnih podatkov upoštevati in zagotoviti vsi organi in organizacije iz drugega in tretjega odstavka 1. člena Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 135/03 – prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: zakon).

2. člen

(namen ukrepov varovanja)

(1)

Namen ukrepov varovanja je, da se z vzpostavitvijo ukrepov neposrednega fizičnega varovanja tajnih podatkov, varovanih prostorov ali objektov (fizični ukrepi), ukrepov ravnanja organa pri pripravi, pošiljanju, hrambi, uničenju in označevanju tajnih podatkov (organizacijski ukrepi) ter ukrepov varovanja tajnih podatkov, varovanih prostorov ali objektov s tehničnimi sredstvi skladno s to uredbo (tehnični ukrepi), vzpostavi sistem postopkov in ukrepov varovanja tajnih podatkov, ki ustreza stopnji tajnosti in količini tajnih podatkov ter onemogoča njihovo razkritje nepooblaščenim osebam.

(2)

Pri varovanju tajnih podatkov drugih držav ali mednarodnih organizacij se poleg ali namesto ukrepov, predpisanih s to uredbo, izvajajo tudi drugi varnostni ukrepi, določeni z mednarodno pogodbo ali sprejetimi mednarodnimi obveznostmi.

II. OZNAČEVANJE TAJNIH PODATKOV

3. člen

(označevanje tajnih podatkov)

(1)

Vsi pisni dokumenti, vključno s knjigami in brošurami ter njihovimi reprodukcijami, morajo imeti stopnjo tajnosti označeno v glavi in nogi vseh strani dokumenta, vključno z zunanjimi stranmi prednjih platnic, če obstajajo. Vsaka stran dokumenta mora imeti v nogi poleg stopnje tajnosti navedeno tudi zaporedno številko strani glede na skupno število strani dokumenta (npr. 3/10). Naslovna stran ali platnice knjig in brošur so lahko brez oznake zaporedne številke strani. Pri številčenju se kot prva stran šteje naslovna stran ali platnica. Če je bila vsebina knjige ali brošure kot tajni podatek določena pozneje, obstoječega številčenja ni treba spreminjati.

(2)

Oznaka stopnje tajnosti (v nadaljnjem besedilu: oznaka) na vseh drugih dokumentih oziroma medijih (npr. zemljevidi, fotografije, slikovni in zvočni zapisi), ki vsebujejo tajne podatke, mora biti na dokumentu ali mediju vidno natiskana, natipkana, napisana, naslikana, nalepljena ali kako drugače pritrjena s primernimi sredstvi.

(3)

Če se dokument ali medij hrani v kakršnemkoli ovoju, mora ta biti označen tako, da sta razvidni tajna narava in stopnja tajnosti tajnega podatka.

(4)

Z označevanjem dokumentov ali medijev se tajnega podatka ne sme uničiti, poškodovati ali povzročiti, da postane kako drugače neuporaben.

4. člen

(oznaka)

(1)

Vsak dokument in medij mora biti ob določitvi stopnje tajnosti vidno označen s predpisanimi oznakami v skladu s prejšnjim členom.

(2)

Vsi dokumenti ali mediji stopnje tajnosti TAJNO in STROGO TAJNO morajo imeti poleg oznak, določenih v prejšnjem odstavku, še podatke o:

-

številki izvoda dokumenta;

-

številu morebitnih prilog.

(3)

Vsi dokumenti, ki so označeni s stopnjo tajnosti STROGO TAJNO, se poleg oznake, predpisane v prejšnjem členu, dodatno označijo z rdečo črto debeline najmanj štiri milimetre, ki poteka diagonalno pod kotom 45 stopinj štiri centimetre od zgornjega desnega roba strani.

(4)

Oznaka stopnje tajnosti se mora jasno razlikovati od drugih zapisov, pri čemer se za zapis oznake uporabijo poudarjene velike tiskane črke, ki morajo biti večje od črk preostalih zapisov.

(5)

Oznake tajnosti iz tega člena so razvidne iz vzorcev oznak INTERNO, ZAUPNO, TAJNO in STROGO TAJNO, ki so v Prilogi 1 te uredbe in njen sestavni del.

5. člen

(hramba pisne ocene)

Pisna ocena, na podlagi katere je bila določena stopnja tajnosti podatka, se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je določil stopnjo tajnosti.

6. člen

(dodatno označevanje)

(1)

Tajni podatki imajo lahko poleg oznak iz 4. člena te uredbe še druge oznake, v skladu z zakonom ali drugim predpisom, s katerimi se zagotovi njihova večja varnost.

(2)

Oznake iz prejšnjega odstavka se zapišejo pod oznake iz 4. člena te uredbe.

7. člen

(izjemno označevanje)

(1)

V dokumentu, ki vsebuje tajne podatke, se izjemoma lahko označi vsak odstavek z različno stopnjo tajnosti, in sicer tako, da:

-

se na začetku in koncu vsakega odstavka vpišejo oznake (I), (Z), (T), (ST);

-

je dokument, ki vsebuje več odstavkov različnih stopenj tajnosti, označen z najvišjo stopnjo tajnosti posameznega odstavka;

-

se v prostor za dodatne oznake vpiše: "Odstavki so označeni z različno stopnjo tajnosti."

(2)

Pooblaščena oseba, ki je določila stopnjo tajnosti, mora v pisni oceni zapisati tudi razloge za določitev različne stopnje tajnosti posameznih odstavkov.

8. člen

(označevanje kopij)

(1)

Fizična kopija celotnega ali samo dela dokumenta, ki vsebuje tajne podatke, mora imeti oznako stopnje tajnosti izvirnika in oznako, da je kopija, in sicer tako, da se na prvi strani v višini zgornje oznake stopnje tajnosti na desno stran napišeta beseda KOPIJA in njena zaporedna številka. Tako mora biti označen tudi dodaten izpis tajnega podatka v elektronski obliki, kadar je v obliki kopije.

(2)

Pri dokumentu, ki se kopira, se evidentira tudi kdo je prejel kopijo in v koliko izvodih.

(3)

Fizična kopija dela dokumenta, ki vsebuje tajne podatke, mora imeti poleg oznake iz prejšnjega odstavka še oznako šifre izvirnika. Če v kopiranem delu tajnega dokumenta ni razvidna stopnja tajnosti izvirnika, se mu mora dodati.

9. člen

(označevanje sprememb stopnje tajnosti ali preklica)

(1)

Kadar se tajnemu podatku spremeni stopnja tajnosti ali se tajni podatek prekliče, se na dokumentu ali mediju, ki vsebuje tajni podatek, prečrtajo prvotne oznake tajnosti, pod staro oznako ali nad njo pa se označi z novo oznako stopnje tajnosti oziroma preklic. Dokumentu ali mediju, ki vsebuje tajni podatek, se priloži dokument, ki je podlaga za spremembo stopnje tajnosti.

(2)

Tajnim podatkom v dokumentih, ki so označeni še po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo Zakona o tajnih podatkih, se ob njihovi ponovni uporabi določi stopnja tajnosti v skladu z zakonom in to uredbo. Dokumentu se pripne dokument, s katerim je določena nova oznaka.

(3)

Pooblaščena oseba pristojnega organa, ki je tajnemu podatku spremenila stopnjo tajnosti, mora zagotoviti, da so o spremembi obveščeni vsi njegovi prejemniki.

III. OBDELAVA IN HRAMBA TAJNIH PODATKOV

10. člen

(varnostno območje)

(1)

Tajni podatki stopnje INTERNO se lahko obravnavajo v upravnem območju. Tajni podatki stopnje tajnosti ZAUPNO ali višje stopnje se lahko obravnavajo in hranijo samo v določenem, vidno označenem prostoru (v nadaljnjem besedilu: varnostno območje), ki je glede na način obravnavanja tajnih podatkov uvrščen v varnostno območje I. ali II. stopnje.

(2)

Varnostno območje I. stopnje je označen prostor, v katerem se lahko obravnavajo tajni podatki stopnje ZAUPNO ali višje stopnje tajnosti tako, da že sam vstop v varnostno območje pomeni dostop do teh podatkov. V varnostnem območju I. stopnje se izvajajo najmanj ti varnostni postopki in ukrepi:

-

sistem vhodnega nadzora, ki zagotavlja popoln nadzor nad vstopom oziroma izstopom oseb in vozil v to območje, dovoljuje vstop samo osebam, ki imajo ustrezno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov in so v tem območju zaposlene oziroma imajo posebno dovoljenje za vstop v to območje;

-

vodenje razvida tajnih podatkov, s katerimi se oseba seznani že ob samem vstopu v varnostno območje;

-

prepoved vnosa kakršnihkoli mehanskih, elektronskih in magnetno optičnih sestavnih delov, s katerimi bi bilo mogoče nepooblaščeno posneti, odnesti ali prenesti tajne podatke;

-

neposredno in neprekinjeno fizično varovanje varnostnega območja, ki se lahko na podlagi ocene ogroženosti dopolni ali nadomesti z elektronskim sistemom za protivlomno varovanje varnostnega območja, katerega alarmni signal je vezan na enoto, odgovorno za ukrepanje ob alarmu (nadzorni center); intervencijski čas mora biti krajši od sedmih minut;

-

ob nadomestitvi fizičnega varovanja s sistemom tehničnega varovanja mora ta sistem zagotavljati celovit nadzor varnostnega območja, ki mora biti nadzorovano iz nadzornega centra, sistem pa mora imeti zagotovljeno rezervno napajanje;

-

po končanem delovnem času se pregledajo prostori.

(3)

Varnostno območje II. stopnje je označen prostor, v katerem se tajni podatki stopnje ZAUPNO ali višje stopnje obravnavajo tako, da sam vstop in gibanje v tem območju še ne omogoča dostopa do teh podatkov. V varnostnem območju II. stopnje se izvajajo najmanj ti varnostni postopki in ukrepi:

-

sistem vhodnega nadzora, ki vstop v to območje dovoljuje samo osebam, ki imajo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov ustrezne stopnje tajnosti in morajo v območje vstopiti zaradi opravljanja delovnih nalog;

-

taka organizacija dela, ki zagotavlja, da bodo imele osebe, ki delajo v varnostnem območju, dostop le do tistih tajnih podatkov, ki jih potrebujejo za opravljanje delovnih nalog, in sicer do tiste stopnje tajnosti, za katero imajo dovoljenje;

-

sistem nadzora gibanja, ki zagotavlja, da druge osebe vstopajo v varnostno območje samo v spremstvu v varnostnem območju zaposlene osebe ali ob izvajanju druge enakovredne oblike nadzora, ki zagotavlja, da bo oseba vstopila samo v dele območja, povezane z namenom obiska, in če je to potrebno, se bo seznanila le s tistimi tajnimi podatki, ki so povezani z namenom obiska, in sicer do tiste stopnje tajnosti, za katero ima dovoljenje;

-

vnos kakršnihkoli mehanskih, elektronskih in magnetno optičnih sestavnih delov, s katerimi bi bilo mogoče tajne podatke nepooblaščeno posneti, odnesti ali prenesti, je dovoljen, vendar mora biti vsa oprema izključena. Vsakokratno njeno uporabo odobri oseba, odgovorna za varnost varnostnega območja;

-

po končanem delovnem času se varnostno območje varuje s sistemom fizičnega ali protivlomnega varovanja oziroma z občasnimi fizičnimi pregledi prostorov, določenimi v načrtu varovanja.

(4)

Okoli varnostnega območja I. ali II. stopnje ali na poti, ki vodi v tako varnostno območje, se vzpostavi upravno območje, ki lahko obsega vse poslovne prostore organa. Za tako območje je potreben vidno določen obseg prostora, v katerem lahko organ nadzira vstopanje oziroma gibanje oseb in vozil. V upravnih območjih se lahko shranjujejo in obdelujejo samo tajni podatki stopnje INTERNO, z varnostnimi postopki in ukrepi pa morajo zagotavljati, da imajo dostop do teh podatkov samo osebe, ki so s pisno izjavo potrdile, da so seznanjene s predpisi, ki urejajo obravnavanje tajnih podatkov, in se morajo s temi podatki seznaniti zaradi opravljanja delovnih nalog.

(5)

Za vstop v varnostno območje I. stopnje izda osebi posebno dovoljenje predstojnik organa ali organizacije, v kateri je varnostno območje, oziroma oseba, ki jo predstojnik organa ali organizacije za to pisno pooblasti.

(6)

Vstop oseb v varnostna območja in njihov izstop ter dostop vozil morajo biti pod nadzorom. Vsi vstopi in izstopi se morajo evidentirati.

11. člen

(identifikacijska izkaznica)

(1)

Vse osebe, ki se gibljejo v varnostnem območju I. ali II. stopnje, morajo imeti na vidnem mestu pripeto identifikacijsko izkaznico za vstop in gibanje v varnostnem območju I. ali II. stopnje (v nadaljnjem besedilu: identifikacijska izkaznica). Razlikovati se mora glede na status osebe (izkaznica za zaposlene, obiskovalce, tehnično osebje in podobno).

(2)

S predpisom se lahko določi, kdaj nekaterim osebam v varnostnem območju I. ali II. stopnje ni treba na vidnem mestu nositi identifikacijskih izkaznic.

(3)

Podobo identifikacijskih izkaznic in njihovo tehnično izvedbo določi predstojnik organa.

12. člen

(določitev varnostnega in upravnega območja)

(1)

Predstojnik organa ali organizacije določi varnostna in upravna območja s sklepom.

(2)

Organ ali organizacija iz drugega in tretjega odstavka 1. člena zakona si mora pred izdajo sklepa o določitvi varnostnega območja pridobiti mnenje nacionalnega varnostnega organa o ustreznosti varnostnotehnične opreme, vgrajene v varnostno območje, ter postopkov in ukrepov varovanja varnostnega območja.

13. člen

(označevanje varnostnih in upravnih območij)

(1)

Oseba, ki bo vstopila v varnostno območje, mora biti o tem nedvoumno in jasno obveščena, še preden vstopi v to območje.

(2)

Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati dobro vidne napise: "naziv organa – VARNOSTNO OBMOČJE – II. oziroma I. stopnje", ki so jim lahko dodana še druga obvestila, povezana z varnostnimi postopki in ukrepi, ki se izvajajo v varnostnem območju.

(3)

Za označitev upravnega območja ni potrebno posebno obvestilo iz prvega odstavka tega člena, ampak zadošča, da je območje oziroma stavba ali okoliš, v katerem je območje, označena s tablami o imenu organa ter obvestilo o nadzoru vstopa in gibanja, če se ta izvaja.

(4)

Izjemoma, kadar to zahteva izvajanje nalog organa, lahko predstojnik organa v sklepu o določitvi varnostnega območja določi, da se varnostno območje ne označi z obvestilom iz drugega odstavka tega člena oziroma da se označi na način, ki javnosti ne razkriva, da je to objekt organa.

(5)

Vzorec napisov iz drugega odstavka tega člena je razviden iz priloge II te uredbe.

14. člen

(nadzor vhoda in izhoda)

(1)

Vstop stalno zaposlenega osebja v varnostna in upravna območja se nadzira z ugotavljanjem identitete vstopajoče osebe. Fizični nadzor vstopa lahko dopolnjuje sistem samodejnega prepoznavanja identifikacijskih kartic oziroma biometričnih značilnosti vstopajočih oseb.

(2)

Pred vstopom drugih oseb v varnostno in upravno območje mora oseba, ki nadzira vstop v varnostno območje, preveriti njihovo identiteto in namen obiska, ter izpolnjevanje drugih pogojev za vstop v varnostno območje.

Uredba o varovanju tajnih podatkov

Časovnica