ZBS-1 – Zakon o Banki Slovenije (ZBS-1) |...

2814. Zakon o Banki Slovenije (ZBS-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o Banki Slovenije (ZBS-1)

Razglašam zakon o Banki Slovenije (ZBS-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. junija 2002.

Št. 001-22-72/02

Ljubljana, dne 27. junija 2002.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O BANKI SLOVENIJE (ZBS-1)

1. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

(Status Banke Slovenije)

(1)

Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije.

(2)

Banka Slovenije je pravna oseba javnega prava, ki samostojno razpolaga z lastnim premoženjem.

(3)

Banka Slovenije je v izključni državni lasti s finančno in upravljalsko avtonomijo.

2. člen

(Položaj Banke Slovenije)

Banka Slovenije ter člani njenih organov odločanja so neodvisni in pri opravljanju nalog po tem zakonu niso vezani na sklepe, stališča in navodila državnih ali katerihkoli organov, niti se ne smejo nanje obračati po navodila ali usmeritve.

3. člen

(Sedež Banke Slovenije)

(1)

Banka Slovenije ima sedež v Ljubljani.

(2)

Banka Slovenije posluje pod imenom "Banka Slovenije".

4. člen

(Cilji Banke Slovenije)

(1)

Temeljni cilj Banke Slovenije je stabilnost cen.

(2)

Če ni v nasprotju z zagotavljanjem cilja stabilnosti cen, Banka Slovenije podpira splošno ekonomsko politiko v skladu s cilji določenimi v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04).

(3)

Pri zagotavljanju temeljnega cilja iz prvega odstavka tega člena in cilja iz drugega odstavka tega člena si Banka Slovenije prizadeva za finančno stabilnost, upoštevajoč načeli odprtega tržnega gospodarstva in proste konkurence.

2. KAPITAL IN REZERVE BANKE SLOVENIJE

5. člen

(Osnovni kapital Banke Slovenije)

(1)

Banka Slovenije ima osnovni kapital, ki se oblikuje iz dela splošnih rezerv Banke Slovenije v višini 2 milijard tolarjev na dan uveljavitve tega zakona.

(2)

Osnovni kapital Banke Slovenije se lahko poveča iz oblikovanih splošnih rezerv v višini, ki jo določi Svet Banke Slovenije.

6. člen

(Rezerve Banke Slovenije)

(1)

Rezerve Banke Slovenije sestavljajo splošne rezerve in posebne rezerve.

(2)

Splošne rezerve so namenjene kritju splošnih tveganj pri poslovanju Banke Slovenije. Posebne rezerve so namenjene pokrivanju tečajnih in cenovnih tveganj.

(3)

Posebne rezerve se oblikujejo v višini nerealiziranih prihodkov iz naslova tečajnih in cenovnih sprememb.

(4)

Višina splošnih rezerv ni omejena in se oblikuje iz presežka prihodkov nad odhodki v skladu z delitvijo le-tega iz 50. člena tega zakona.

3. IZDAJANJE BANKOVCEV IN KOVANCEV

7. člen

(Izdajanje bankovcev)

(1)

Banka Slovenije je pooblaščena za izdajanje bankovcev, ki so neomejeno zakonito plačilno sredstvo v Republiki Sloveniji ter za določanje apoenov in njihovih glavnih znamenj.

(2)

Denarno enoto Republike Slovenije določa poseben zakon.

(3)

Obveznost na podlagi izdanih bankovcev je za Banko Slovenije trajna.

8. člen

(Izdajanje kovancev)

(1)

Republika Slovenija izdaja kovance, ki so omejeno zakonito plačilno sredstvo in določa apoene ter njihova glavna znamenja. Banka Slovenije ob soglasju ministrstva, pristojnega za finance določa zgornjo mejo poravnavanja dolžniško-upniških razmerij s kovanci, ki jo je upnik dolžan spoštovati.

(2)

Strokovne in tehnične naloge v zvezi z izdajo kovancev opravlja Banka Slovenije na podlagi pogodbe med Banko Slovenije in ministrstvom, pristojnim za finance.

(3)

Izdajanje priložnostnih kovancev je urejeno s posebnim zakonom.

9. člen

(Oskrbovanje območja Republike Slovenije z bankovci in kovanci)

(1)

Banka Slovenije odloča o dajanju bankovcev in kovancev v obtok in o njihovem jemanju iz obtoka in organizira oskrbovanje območja Republike Slovenije z bankovci in kovanci.

(2)

Najnižji apoen v prometu, s katerim se zaokroži končni obračun v gotovinskem in brezgotovinskem plačilnem prometu in v poslovnih knjigah, določi Banka Slovenije.

(3)

Bankovci in kovanci, ki se vzamejo iz obtoka se zamenjajo v rokih in na način, ki jih določi Banka Slovenije.

(4)

Banka Slovenije zamenja bankovce in kovance, ki so postali neprimerni za promet, in sicer: obrabljene bankovce v polnem znesku, poškodovane bankovce in kovance pa po pogojih, ki jih sama določi.

(5)

Banka Slovenije lahko s podzakonskimi predpisi uredi vsa vprašanja povezana z izdajanjem in oskrbovanjem bankovcev ter oskrbovanjem kovancev.

10. člen

(Pristnost bankovcev in kovancev)

Banka Slovenije ima izključno pravico dajati strokovno mnenje o pristnosti bankovcev in kovancev, ki se glasijo na slovenski tolar.

4. NALOGE BANKE SLOVENIJE

4.1. Splošne določbe

11. člen

(Naloge Banke Slovenije v zvezi z izvajanjem denarne politike)

Pri uresničevanju nalog in pooblastil po tem in drugih zakonih, Banka Slovenije predvsem:

1.

oblikuje in uresničuje denarno politiko,

2.

oblikuje in uresničuje denarni nadzor,

3.

je odgovorna za splošno likvidnost bančnega sistema,

4.

sodeluje pri transakcijah na deviznih in finančnih trgih,

5.

sprejema v depozit sredstva bank in hranilnic,

6.

odpira račune bankam in hranilnicam,

7.

ureja plačilne sisteme.

12. člen

(Druge naloge Banke Slovenije)

(1)

Poleg nalog iz prejšnjega člena Banka Slovenije opravlja tudi druge naloge, zlasti:

1.

ima in upravlja uradne devizne rezerve in drugo svoje premoženje;

2.

upravlja drugo aktivo, ki ji je zaupana;

3.

lahko deluje kot plačilni in/ali fiskalni agent države ter kot predstavnik države v mednarodnih denarnih organizacijah;

4.

vodi račune za Republiko Slovenijo in državne organe;

5.

vodi račune za osebe javnega prava;

6.

vodi račune za domače in tuje banke, vključno z bankami s sedežem v državah članicah Evropske unije, tuje države, vključno z državami članicami Evropske unije, tuje centralne banke, vključno s članicami Evropskega sistema centralnih bank, mednarodne organizacije, institucije Evropske unije, druge domače in tuje finančne organizacije ter druge udeležence na finančnem trgu in lahko sprejema v depozit njihova sredstva;

7.

lahko sprejema v depozit sredstva oseb iz 4. in 5. točke tega odstavka;

8.

lahko vodi račune nematerializiranih vrednostnih papirjev in opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji za osebe iz 6. točke tega odstavka;

9.

oblikuje, uveljavlja in nadzoruje sistem pravil za varno in skrbno poslovanje bank in hranilnic;

10.

zagotavlja informacijski sistem za nemoteno opravljanje vseh svojih nalog;

11.

opravlja naloge finančne, denarne, bančne in plačilnobilnačne statistike najmanj v mejah, potrebnih za delovanje Evropskega sistema centralnih bank, lahko pa opravlja tudi druge naloge finančne statistike;

12.

lahko vzpostavi in vodi register bančnih kreditov in drugega finančnega premoženja;

13.

opravlja plačilni promet za osebe iz 4., 5. in 6. točke tega odstavka;

14.

bankam, hranilnicam in družbam za izdajanje elektronskega denarja lahko odobrava posojila ob ustreznem zavarovanju, upoštevajoč 101. in 102. člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in 21. člen Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04, v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB in ECB);

15.

izvaja pregled nad delovanjem plačilnih in poravnalnih sistemov;

16.

lahko upravlja sistem za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji.

(2)

Od dneva uvedbe eura kot valute Republike Slovenije opravlja Banka Slovenije nalogo iz 3. točke prejšnjega odstavka po odobritvi Evropske centralne banke v skladu s 67.a členom tega zakona.

13. člen

(Zbiranje in obdelava podatkov in informacij, vključno s statističnimi podatki in informacijami)

(1)

Banka Slovenije je odgovorna za evidentiranje, zbiranje, obdelavo in izkazovanje podatkov in informacij, vključno s statističnimi podatki in informacijami, ki se nanašajo na uresničevanje njenih nalog po 5. členu Statuta ESCB in ECB, po tem zakonu in drugih zakonih.

(2)

Banka Slovenije lahko od pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov, posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, podružnic pravnih oseb iz držav članic Evropske unije ali podružnic tujih pravnih oseb zahteva podatke in informacije, ki jih potrebuje zaradi obveznosti iz prejšnjega odstavka ali zaradi izvajanja drugih nalog po tem ali drugem zakonu.

(3)

Banka Slovenije predpiše način in obseg evidentiranja, zbiranja, obdelave, izkazovanja in prenosa podatkov in informacij, potrebnih za izvajanje nalog po tem in drugih zakonih.

(4)

Banka Slovenije in ministrstvo, pristojno za finance, si morata pošiljati podatke in informacije, pomembne za delovanje denarnega in finančnega sistema.

(5)

Banka Slovenije je podatke in informacije, ki jih potrebuje za izvajanje nalog po tem ali drugem zakonu, upravičena dobivati brezplačno.

14. člen

(Plačilni sistemi)

(1)

Banka Slovenije v skladu s pooblastilom iz 11. člena tega zakona usmerja, vodi, podpira in nadzira delovanje plačilnih sistemov.

(2)

Banka Slovenije opravlja nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo delovanja plačilnih sistemov v Republiki Sloveniji po tem in drugih zakonih.

14.a člen

(Opredelitev bank in hranilnic)

Pojem banke in hranilnice po tem zakonu zajema:

1.

banke in hranilnice s sedežem v Republiki Sloveniji, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev;

2.

podružnice tujih bank v Republiki Sloveniji, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev;

3.

podružnice bank držav članic Evropske unije v Republiki Sloveniji, ki so v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, pooblaščene opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije;

4.

družbe za izdajanje elektronskega denarja v skladu z Zakonom o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 105/04 – uradno prečiščeno besedilo in 100/05 – odločba US).

4.2. Denarna politika in politika deviznega tečaja

15. člen

(Denarni ukrepi in nadzor)

(1)

Banka Slovenije lahko v zvezi z nalogami iz 11. in 12. člena tega zakona sprejema ukrepe in izvaja nadzor.

(2)

Pri izvajanju pooblastil iz prejšnjega odstavka lahko Banka Slovenije:

1.

opredeli pogoje in instrumente za uravnavanje kreditne aktivnosti in likvidnosti bank in hranilnic ter pogoje in instrumente za uravnavanje količine denarja v obtoku,

2.

za doseganje ciljev denarne politike in politike deviznega tečaja sprejema ukrepe v zvezi z obrestnimi merami in deviznim tečajem.

(3)

Banka Slovenije določi splošne pogoje in pravila za operacije, ki jih izvaja na podlagi prejšnjega odstavka tega člena.

16. člen

(Denarni trg)

(1)

Za trgovanje na denarnem trgu po tem zakonu se šteje trgovanje s finančnimi instrumenti z ročnostjo, krajšo od enega leta, zlasti:

-

trgovanje s kratkoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji,

-

začasni nakup in začasna prodaja vrednostnih papirjev,

-

trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih cena je odvisna od obrestnih mer oziroma cen tujih valut.

(2)

Banka Slovenije lahko po predhodnem mnenju Agencije za trg vrednostnih papirjev določi pravila trgovanja na denarnem trgu, v katerih določi zlasti:

-

finančne instrumente, za katere veljajo pravila,

-

pravila za trgovanje,

-

pravila za poravnavo sklenjenih poslov,

-

pravila za izračun in objavo podatkov o sklenjenih poslih.

17. člen

(Operacije na odprtem trgu)

(1)

Zaradi uresničevanja ciljev in izpolnjevanja nalog denarne politike lahko Banka Slovenije na finančnih trgih kupuje ali prodaja, promptno ali terminsko, dokončno ali začasno, posoja ali si izposoja tržne in netržne finančne instrumente, vključno s plemenitimi kovinami, ter izdaja vrednostne papirje v domači ali v tujih valutah in zanje vodi register.

(2)

Banka Slovenije določi pogoje in splošna pravila svojih operacij na odprtem trgu.

18. člen

(Kreditni in posojilni posli)

(1)

Zaradi uresničevanja ciljev in izpolnjevanja nalog po tem zakonu lahko Banka Slovenije z bankami in hranilnicami in drugimi tržnimi udeleženci sklepa kreditne in posojilne posle, ki temeljijo na ustreznem zavarovanju.

(2)

Banka Slovenije določi pogoje kreditne in posojilne ponudbe, oblike poslov in vrsto premoženja za zavarovanje.

19. člen

(Obvezne rezerve)

(1)

Banka Slovenije določa obliko in višino obveznih rezerv bank in hranilnic in predpiše določen odstotek sredstev, ki jih morajo banke in hranilnice imeti na računu pri Banki Slovenije.

(2)

Banka Slovenije lahko določi različne odstotke po vrsti, rokih in velikosti depozitov in drugih sredstev bank in hranilnic, oziroma lahko določi, da se za določene depozite in druga sredstva ne obračunava obveznih rezerv.

(3)

Banka Slovenije obrestuje sredstva obveznih rezerv in določa nadomestilo za nedosežene in nepravilno uporabljene obvezne rezerve.

(4)

Banka Slovenije določa način in roke za izračun, izpolnitev in uporabo obveznih rezerv.

20. člen

(Drugi instrumenti denarne politike)

Zaradi uresničevanja ciljev in izpolnjevanja nalog, ki jih ima po tem zakonu, lahko Banka Slovenije odloči o uporabi drugih instrumentov denarne politike za katere oceni, da so potrebni.

21. člen

(Politika deviznega tečaja)

Banka Slovenije vodi politiko tečaja domače valute, ki je skladna z doseganjem temeljnega cilja iz 4. člena tega zakona.

22. člen

(Operacije na deviznih trgih)

(1)

Banka Slovenije uresničuje politiko deviznega tečaja v skladu s cilji in pooblastili za vodenje denarne politike predvsem pa:

1.

z nakupi in prodajami, promptnimi in terminskimi, začasnimi in dokončnimi, deviz ali katerekoli oblike deviznih dobroimetij, vključno z vrednostnimi papirji v tuji valuti, ter plemenitih kovin,

2.

z vsemi vrstami bančnih poslov z domačimi in tujimi institucijami vključno s posojanjem in izposojanjem.

(2)

Banka Slovenije lahko pri operacijah iz prejšnjega odstavka posluje z drugimi centralnimi bankami, tujimi finančnimi institucijami ter mednarodnimi finančnimi organizacijami.

(3)

Banka Slovenije je imetnik in upravljalec deviznih dobroimetij, ki jih pridobiva v operacijah na deviznih trgih ali v drugih oblikah bančnih operacij.

22.a člen

(Izvršba na sredstva deviznih rezerv)

Sredstva uradnih deviznih rezerv drugih držav in centralnih bank, ki so deponirana pri Banki Slovenije, ne morejo biti predmet sodne ali izvensodne izvršbe.

4.2.a Register finančnega premoženja

22.b člen

(Register finančnega premoženja)

(1)

Banka Slovenije lahko vzpostavi in vodi register bančnih kreditov in drugega finančnega premoženja iz 12. točke prvega odstavka 12. člena tega zakona (v nadaljevanju: finančno premoženje), ki se uporablja za zavarovanje obveznosti do Banke Slovenije, Evropske centralne banke in nacionalnih centralnih bank držav članic Evropskega sistema centralnih bank.

(2)

V register iz prvega odstavka tega člena se vpisujejo podatki o finančnem premoženju ter pravicah Banke Slovenije, Evropske centralne banke in nacionalnih centralnih bank držav članic Evropskega sistema centralnih bank iz finančnega zavarovanja.

(3)

Banka Slovenije s podzakonskim predpisom določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati finančno premoženje, ki se vpisuje v register pri Banki Slovenije, postopke in vsebino vpisov v register, način vodenja, povezovanja, vpogleda in izpisa podatkov iz registra ter tarifo za upravljanje registra.

22.c člen

(Vpis pravic)

(1)

Imetnik finančnega premoženja lahko kot zavarovanje, ki se vpiše v register, ponudi le premoženje, za katerega je v dobri veri, da na njem ne obstajajo pravice, ki bi bile prizadete zaradi prednostne pravice iz 22.f člena tega zakona.

(2)

Banka Slovenije vpiše pravico iz finančnega zavarovanja v register, če je imetnik finančnega premoženja o vzpostavitvi te pravice obvestil dolžnika iz finančnega premoženja in o tem predložil ustrezno potrdilo Banki Slovenije. Od trenutka, ko je dolžnik obveščen o vzpostavitvi pravice iz finančnega zavarovanja, lahko svojo obveznost veljavno izpolni le imetniku pravice iz finančnega zavarovanja.

(3)

Finančno premoženje, ki se vpiše v register, se označi z enolično identifikacijsko oznako. S to oznako in podatkom, da je finančno premoženje dano v zavarovanje, se označi tudi listina, ki dokazuje obstoj finančnega premoženja, če listina obstaja.

22.d člen

(Uporaba drugih zakonov)

Za finančna zavarovanja iz prvega odstavka 22.b člena tega zakona se uporabljajo določbe zakona, ki ureja finančna zavarovanja.

22.e člen

(Javnost podatkov)

(1)

Podatki o enolični identifikacijski oznaki in obstoju pravice iz finančnega zavarovanja so javni.

(2)

Oseba, ki ji je v zavarovanje ponujeno premoženje, ki se lahko uporablja tudi za zavarovanje obveznosti do oseb iz prvega odstavka 22.b člena tega zakona, lahko pri Banki Slovenije poizve, ali je na tem premoženju vzpostavljena pravica zavarovanja v korist oseb iz prvega odstavka 22.b člena tega zakona. Ta oseba lahko Banko Slovenije pozneje tudi obvesti, da je bilo na tem premoženju vzpostavljeno zavarovanje v njeno korist.

(3)

Če je finančno premoženje vpisano v register pri Banki Slovenije, se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal pravic iz finančnega zavarovanja, ki so vpisane v ta register.

(4)

Drugi podatki o finančnem premoženju, ki je vpisano v register pri Banki Slovenije se obravnavajo kot poslovna skrivnost.

Zakon o Banki Slovenije (ZBS-1)

Časovnica