22. člen
(izpostavljenost potencialni energiji pri razpadu alfa)
(1)
Pri vdihavanju kratkoživih potomcev radona (222)Rn in torona (220)Rn se uporabljajo naslednje vrednosti razmerja med efektivno dozo in izpostavljenostjo potencialni energiji pri razpadu alfa v enotah Sv/(J·h·m(na–3)):
-
1,1 za radon v bivalnih prostorih,
-
1,4 za radon na delovnem mestu,
-
0,5 za toron na delovnem mestu.
(2)
Potencialna energija pri razpadu alfa je celotna energija delcev alfa, ki nastanejo v zraku po verižnih razpadih potomcev radona (218)Po, (214)Pb, (214)Bi in (214)Po ali po verižnih razpadih potomcev torona (216)Po, (212)Pb, (212)Bi, (212)Po in (208)Tl. Enota je joule (J).
(3)
Izpostavljenost potencialni energiji pri razpadu alfa je določena tako, da se gostota te energije v zraku (J·m(na–3)) množi s časom izpostavljenosti (h).
(4)
Za delavce kategorije A je mejna izpostavljenost radonovim potomcem 14 mJ·h·m(na–3) na leto, toronovim potomcem pa 42 mJ·h·m(na–3) na leto. Za delavce kategorije B je mejna izpostavljenost 3/10 teh vrednosti.