21. člen
(vnos in predvidena efektivna doza na enoto vnosa)
(1)
Po ingestiji ali inhalaciji radionuklidov v določenem obdobju se predvidena efektivna doza za posameznika iz prebivalstva iz starostne skupine g oziroma delavca, praktikanta ali študenta, starejšega od 18 let, določi tako, da se posamezni vnosi j-tega radionuklida A(j,ing) ali A(j,inh) množijo z ustreznimi predvidenimi efektivnimi dozami na enoto vnosa h(g)(j,ing) ali h(g)(j,inh) ter zmnožki seštejejo. Uporabijo se vrednosti g in h(g) iz tabel 1, 2 in 3 Priloge Uredbe o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih.
(2)
Vrednosti h(g) veljajo pri faktorjih presnove f(1), ki so navedeni v tabelah, navedenih v prejšnjem odstavku, označujejo pa delež prenosa atomov iz črevesja v druge organe ali tkiva. Vrednosti f(1) se razlikujejo glede na presnovo različnih kemičnih elementov.
(3)
Vrednosti f(1) in h(g)(j,ing) se za določene elemente spremenijo, če so ti pri vnosu z zaužitjem vezani v različne kemične spojine. Pri izračunu h(g)(j,ing) je zato za delavce in posameznike iz prebivalstva (razen za dojenčke) treba upoštevati vrednosti f(1) iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4)
Tudi pri vdihavanju kemično vezanih elementov v spojine je treba v pljučnih modelih pri izračunu h(g)(j,inh) za odrasle delavce ter za praktikante in študente, stare od 16 do 18 let, upoštevati faktorje presnove f(1), ki so v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
(5)
Za posameznike iz prebivalstva pljučni modeli vnosa in faktorji presnove f(1) upoštevajo lastnosti kemičnih spojin elementov na podlagi priporočil Mednarodne komisije za varstvo pred sevanji (International Commission on Radiological Protection). Kadar ni dovolj podatkov o potrebnih parametrih, se upoštevajo količine, ki po izračunu dajo višjo vrednost h(g)(j,inh).