11. člen
(stroški mediacije)
(1)
Vsaka stranka nosi svoje stroške mediacije, razen če se stranki dogovorita drugače.
(2)
Stranki se lahko za stroške mediacije dogovorita, da se obračunajo v skladu s tarifo, ki je navedena v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(3)
Skupne stroške mediacije, ki vključujejo zlasti nagrado za mediatorja, potne stroške mediatorja in stroške, povezane s pridobivanjem izvedenskih mnenj, krijeta stranki v enakih delih, razen če se dogovorita drugače.
(4)
Višino nagrade za mediatorja ter način in čas plačila skupnih stroškov iz prejšnjega odstavka določijo stranki in mediator po posvetu. Če v enem mesecu po imenovanju mediatorja mediator in stranki tega ne določijo, se šteje, da mediacija ni uspela, o čemer mediator obvesti urad in stranki.