×

9. člen

Pravilnik o načinu in rokih, v katerih so strokovne organizacije združenega dela, pooblaščene za dela in naloge s področja jedrske varnosti in organizacije združenega dela, ki upravljajo z jedrskimi objekti in napravami, dolžne voditi evidenco, poročati Republiškemu energetskemu inšpektoratu ter o načinu medsebojnega informiranja

Uradni list SRS 12-735/1981 objava 21. 4. 1981

Veljavnost
velja od 29. 4. 1981 do 13. 11. 2009 stanje na dan19. 9. 2026
Oznake
SOP1981-04-0735
Sprejel
Ministrstva
Povezave
Pravilnik o zagotavljanju varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov
Organizacije združenega dela, ki upravljajo z jedrskimi objekti in napravami, morajo ugotavljati vzroke za vse nenormalne pojave, jih ovrednotiti ter podvzeti vse potrebno za preprečitev ponovitve v skladu z obratovalnimi omejitvami in programom zagotovitve kvalitete, ter o vsem tem poročati REI.
1.
Poročila o nenormalnih pojavih, ki zahtevajo takojšnjo obvestitev
Organizacije združenega dela, ki upravljajo z jedrskimi objekti in napravami, morajo najkasneje v 24 urah telefonično in po telegramu ali teleksu obvestiti REI o dogodku, najkasneje v 14 dneh pa poslati pismeno poročilo o naslednjih nenormalnih dogodkih:
1.1.
Odpoved reaktorskega varovalnega sistema ali ostalih sistemov, potrebnih za vklopitev zahtevane varnostne funkcije v času, ko nadzirani parameter doseže nastavitveno vrednost, specificirano kot mejno nastavitev varnostnega sistema, ali odpoved dokončanja zahtevane varnostne funkcije, navedene v pogonskih omejitvah, predvsem pa:
a)
dvig tlaka reaktorskega hladila nad mejno­ nastavitveno vrednostjo brez avtomatske ugasnitve;
b)
nesposobnost hitre ugasnitve reaktorja in spustitve zadostnega števila regulacijskih palic, da bi se dosegla z obratovalnimi omejitvami določena ugasitvena rezerva;
c)
nesposobnost reaktorskega varnostnega sistema, da po vključitvi izvrši zahtevano varnostno funkcijo.
1.2.
Obratovanje jedrskega objekta ali sistema, ko sta obratovanje objekta ali katerakoli vrednost para- metra, ki sta podvržena obratovalnim omejitvam, manj konzervativna kot najmanj konzervativna zahteva obratovalne omejitve, predvsem pa:
a)
ugasnitev reaktorja se ni pričela v zahtevanem času, ko je neidentificirano puščanje reaktorskega hladila preseglo mejno obratovalno vrednost;
b)
odpoved sistemov, razen tistih, navedenih v točki 1.1., za katere veljajo mejne nastavitvene vrednosti, da se sprožijo, ali pa ima sprožitev takšnega sistema za posledico manj konzervativno vrednost nadzorovanega parametra, kot se to zahteva v obratovalnih omejitvah;
c)
obratovanje navkljub nesprejemljivim rezultatom testov puščanja reaktorske zgradbe;
d)
ohladitev sistema s hitrostjo, ki presega mej­no vrednost, določeno z obratovalnimi omejitvami.
1.3.
Poškodbe srajčk gorivnih elementov, porušitev tlačne meje reaktorskega hladila ali prekomerno puščanje primarnega zadrževalnega hrama, pred­vsem pa:
a)
odpoved cevovodov, ki predirajo primarni zadrževalni hram, ali odpoved komponent tlačne meje reaktorskega hladila;
b)
stanjšanje cevi v uparjalnikih preko dovoljenih vrednosti, to je, če ima uparjalnik več kot 10% pregledanih cevi z zaznavnim puščanjem v ceveh ali tri izmed pregledanih cevi presegajo vrednost, pri kateri je potrebno cevi začepiti;
c)
napake pri varjenju in na materialih, ki so večje od vrednosti, določene z ustreznimi predpisi in standardi.
1.4.
Anomalije reaktivnosti sredice, predvsem pa:
a)
neujemanje s predvidenimi vrednostmi reaktivnosti za ravnotežne obratovalne pogoje, večjimi ali enakimi 1% K/K;
b)
izračunano vrednost ravnotežne reaktivnosti, ki kaže, da je ugasitvena rezerva manj konzervativna kot je določena z obratovalnimi omejitvami;
c)
kratkoročna povečanja reaktivnosti z reaktorsko periodo, manjšo od 5 sekund, pri podkritičnem reaktorju pa neplanirano povečanje reaktivnosti za 0,5% K/K;
d)
pojav katerekoli neplanirane , kritičnosti.
1.5.
Odpoved ali nepravilno delovanje ene ali več komponent, ki preprečujejo ali bi lahko preprečile izpolnitev funkcionalnosti zahtev sistemov, ki morajo delovati v primeru nezgode, predvsem pa:
a)
odstopanja instrumentov, imajo za posledico izgubo varovalne funkcije;
b)
odpoved sistema za visokotlačno vbrizgavanje hladila ali prekinitev delovanja po začetem vklopu;
c)
prekinjen dovod goriva v diesel generatorjih.
1.6.
Človeške napake ali neustreznost administrativnih postopkov, ki preprečujejo ali bi lahko preprečili izpolnitev funkcionalnih zahtev sistemov, potrebnih v primeru nezgod, predvsem pa:
a)
napake delavcev pri ponovni nastavitvi varnostnega sistema v obratovalno stanje po končanih preskusih ali vzdrževalnih delih;
b)
neustrezna navodila, ki imajo za posledico nepravilno zaporedje vključevanja ventilov, ali zaprtje enega ročnega ventila v vsakem od dveh redundantnih podsistemov za varnostno vbrizgavanje hladila s posledico, da ne bi bilo vbrizgovanja na varnostni signal.
1.7.
Pogoji, ki izhajajo iz naravnih in umetnih pojavov, ki zahtevajo zaustavitev jedrskega objekta, delovanje varnostnih sistemov ali drugih varovalnih ukrepov, zahtevanih v obratovalnih omejitvah, pred­ vsem pa:
a)
sabotaže, ki zahtevajo zaustavitev jedrskega objekta;
b)
škodo na objektu, ki jo povzročajo ogenj, poplave, potresi in podobne naravne nezgode.
1.8.
Napake, odkrite pri prehodnih pojavih, analizah nezgod ali v metodah, uporabljenih za analize nezgod ali v osnovah za določitev obratovalnih omejitev, ki imajo ali bi imele za posledico obratovanje reaktorja v manj konzervativnem stanju, kot je predvideno v analizah, predvsem pa:
a)
izguba vakuuma v kondenzatorju, ki ima za posledico prehodni dvig vrednosti tlaka reaktorskega hladila ali nevtronskega fluksa;
b)
zakasnitev dodajanja reaktivnosti reaktorskega sistema, večje od vrednosti, navedene v obratovalnih omejitvah.
1.9.
Delovanje zgradb, sistemov ali komponent, ki zahtevajo korektivne akcije ali ukrepe, da se prepreči delovanje na način, ki je manj konzervativen kot je predviden v analizah nezgod ali osnovah za obratovalne omejitve, ali pa odkritje pogojev, ki zahte­vajo takojšnjo akcijo ali korektivne ukrepe, da bi se preprečil obstoj ali razvoj nevarnega stanja, pred­vsem pa:
a)
odstopanje aksialnega razmerja nevtronskega fluksa od ciljne funkcije preko dovoljene vrednosti;
b)
delovanje črpalke za vbrizgavanje hladila v sili s pretoki, ki niso v skladu s predvidenimi pretoki;
c)
oslabitev hidravličnih blažilnikov vibracij, tako, da ne morejo izpolniti svoje varnostne funkcije;
d)
odpoved, delovanja mehanizmov na varovalih, pomembnih za varno zaustavitev;
e)
nesposobnost varnostnega ali odpustnega ventila, da se zapre, potem ko se je pritisk zmanjšal pod vrednost zapiranja;
f)
toplotni šok reaktorskega hladilnega sistema kot posledica neustrezne vključitve sistema za vbrizgavanje hladila v sili.
2.
Poročila o nenormalnih pojavih, ki jih je potrebno poslati REI v 30 dneh
V okviru teh poročil so zajeti naslednji dogodki:
2.1.
Nastavitve instrumentov reaktorskega varovalnega sistema ali varnostnih sistemov, ki so manj konzervativne kot je to določeno z obratovalni omejitvami, toda ne preprečujejo izpolnitve funkcional­nih zahtev ustreznega sistema, predvsem pa:
a)
nizkotlačni vklop enega stikala za ugasnitev reaktorja;
b)
med preskušanjem en podnapetostni rele ne more izključiti stikalo za naglo zaustavitev reaktorja.
2.2.
Pogoji, ki vodijo v obratovanje objekta na zmanjšani varnosti, sicer dovoljeni v obratovalnih pogojih, ali v zaustavitev jedrskega objekta, kot je to zahtevano v mejnih obratovalnih pogojih, predvsem pa:
a)
črpalka za vbrizgavanje hladila v sili ne uspe startati po vključitvi sistema. Zahtevan pregled na redundantnih komponentah je bil uspešno opravljen;
b)
ena izmed dveh centrifugalnih črpalk je neuporabna zaradi pokvarjenega ležaja, redundantna črpalka pa deluje.
2.3.
Opažene pomanjkljivosti v upoštevanju administrativnih in ostalih obratovalnih navodil, vsled česar lahko pride do zmanjšanja stopnje redundance za reaktorske varovalke varnostne sisteme, predvsem pa:
a)
eden izmed dveh diesel generatorjev se izključi zaradi visoke temperature zaradi nepravilne povezave med ventili za hladilno vodo;
b)
v osamitvenem ventilu za nizkotlačno zaustavitveno stikalo ostane pritisk sistema; stikalo ne funkcionira, če pride do nizkega tlaka zaradi nepravil­ne nastavitve po končanem vzdrževalnem delu;
c)
neizvršitev nadzornih testiranj z zahtevano pogostostjo.
2.4.
Večja odpoved sistemov razen tistih, opisanih pod točko l.3, projektiranih, da zadrže nastale radioaktivne snovi, predvsem pa puščanje rezervoarjev za tekoče ali plinaste radioaktivne snovi.
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

 
Dialog title
dialog window