Delavec, pri katerem nastopi invalidnost, ima pravico delati na svojem ali drugem ustreznem delovnem mestu, če more glede na preostalo delovno zmožnost brez poklicne rehabilitacije delati na tem delovnem mestu.
Za delavca, ki mu je zmanjšana zdravstvena ali delovna zmožnost, in je s poklicno rehabilitacijo usposobljen za določeno dobo, se šteje, da je zmožen za delo, za katero je z rehabilitacijo usposobljen.
V primeru iz drugega odstavka tega člena je temeljna organizacija združenega dela dolžna zagotoviti delavcu delovno mesto, na katerem se opravlja delo, za katero je bil s poklicno rehabilitacijo usposobljen v omenjeni ali drugi organizaciji ali organu, ob pogojih in na način, kot jih v skladu z zakonom določata samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in samoupravni sporazum o združevanju.
Delavcu, ki mu pristojni zdravstveni organ zaradi invalidnosti glede na preostalo delovno zmožnost določi krajši delovni čas od polnega delovnega časa, se ne sme tako določen delovni čas povečati.