Glede na vrsto investicijske dokumentacije je treba pri ocenjevanju investicij na obrambnem področju smiselno uporabiti naslednje metodološke osnove:
-
cilji se določijo na podlagi predhodno izvedenih analiz, evidentiranja potreb in možnosti ter načinov njihovega uresničevanja,
-
cilji morajo biti usklajeni z nacionalno-varnostnimi, varnostnimi, obrambnimi ali vojaškimi strategijami in doktrinami, sprejetimi mednarodnimi obveznostmi v mednarodnih organizacijah ali z mednarodnimi pogodbami na obrambnem področju ter dolgoročnimi in srednjeročnimi obrambnimi programi, načrti ter zakoni in opredeljeni tako, da je mogoče ugotavljati in preverjati njihovo uresničevanje,
-
cilji morajo biti določeni tako, da je mogoče identificirati ekonomične in izvedljive različice za njihovo izvedbo.
2.
Priprava variant za uresničevanje ciljev:
-
variante se med seboj lahko razlikujejo glede na različne možne lokacije, tehnično-tehnološke rešitve, obseg, vire in načine financiranja, roke in dinamiko izvedbe, rezultate in druge pomembnejše dele investicije,
-
upoštevajo se tudi variante, ki so posledica vsebinskih razlik pri oddaji del ali načinov financiranja (na primer fazna gradnja, koncesije in druge oblike javno-zasebnega partnerstva),
-
za presojo izvedljivosti ciljev investicije se pričakovani učinki za projekt predstavijo najmanj s primerjavami stanja »z« investicijo (upošteva se izbrana varianta) ter izhodiščnega scenarija (alternativa »brez« investicije) ali minimalne alternative z upoštevanjem delnih izboljšav.
3.
Opredelitev vrednostnega in fizičnega obsega stroškov in koristi vsake variante:
-
v ovrednotenje so vključeni stroški in koristi posameznih udeležencev v celotnem projektnem ciklu,
-
ocena količin temelji na predpisani dokumentaciji (predhodne idejne rešitve in študije, projektna in tehnično-tehnološka dokumentacija, standardi in normativi dejavnosti, prostorski akti in druge osnove),
-
stroški in koristi, ki se upoštevajo pri ocenjevanju investicije v ekonomski dobi, so investicijski stroški, investicijsko in tekoče vzdrževanje, stroški obratovanja ter koristi, ki se lahko izrazijo v denarju, ter nedenarne koristi (posredne in neposredne). Stroški in koristi se ugotavljajo v finančni in ekonomski analizi po statični (za reprezentativno leto v ekonomski dobi) in dinamični metodi (za celotno ekonomsko dobo investicije) v obdobju, v katerem pričakujemo njihov nastanek,
-
izhodiščni podatki morajo izhajati iz verodostojnih virov podatkov kot so srednjeročni obrambni programi, taktične študije in drugi dokumenti oziroma iz podatkov, ki jih uporabljajo na obrambnem področju oziroma s katerimi razpolagajo pristojni organi Nato ali drugih mednarodnih organizacij, katerih članica je Republika Slovenija oziroma nosilci javnih pooblastil,
-
predpostavke za projekcije morajo biti utemeljene in verodostojne,
-
vsi stroški in koristi, ki so izraženi v denarju, se obravnavajo na primerljivih osnovah (stalne cene, diskontiranje),
-
vsaka varianta vsebuje izračun finančnih, ekonomskih in drugih kazalnikov učinkovitosti investicije ter opis rezultatov na podlagi meril, ki jih ni mogoče izraziti v denarju,
-
pri ocenjevanju investicijskih projektov se uporablja splošna diskontna stopnja, določena z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06).
4.
Ugotavljanje občutljivosti variant:
-
z analizo občutljivosti se opredelijo kritični parametri investicijskega projekta, pri katerih so projekcije manj zanesljive, in sicer po vrstnem redu vplivanja na končni rezultat investicije oziroma po stopnjah tveganja (z analizo tveganja),
-
izkažejo se ugotovitve analize o mogočih vplivih na pričakovan končni rezultat oziroma o mogočih odmikih od projekcij.
5.
Izbor najboljše variante in predstavitev izsledkov:
-
vsako varianto je treba presojati tudi z vidika najpomembnejših omejitvenih dejavnikov (varnostnih, obrambnih, finančnih, zakonskih, regionalnih, okoljevarstvenih, institucionalnih in drugih dejavnikov),
-
pri predstavitvi izsledkov morajo biti navedeni cilji, opis obravnavanih variant, primerjava variant, razlogi za izbiro najboljše variante ter način ocenjevanja izbire najboljše variante.