(1)
Investicijski program je s svojim taktično-tehnološkim in ekonomskim delom strokovna podlaga za investicijsko odločitev.
(2)
Investicijski program je treba pripraviti z upoštevanjem metodoloških osnov iz 5. člena te uredbe.
(3)
Investicijski program obravnava podrobno razčlenjeno optimalno varianto, ki temelji na naslednji dokumentaciji:
-
pri objektih najmanj na idejnem projektu v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, oziroma drugi idejni rešitvi kot obrambni, tehnični, tehnološki ali drugi podlagi za pripravo investicijskega programa, ki mora vsebovati potrebne prvine in ugotovitve za čim realnejšo oceno vrednosti in izvedljivosti investicije,
-
prostorskih aktih v primerih prostorskih ureditvenih pogojev (z opredeljenimi zahtevami za investicije, ki se nanašajo na optimalno varianto),
-
tehnično-tehnološkem projektu s specifikacijo opreme,
-
varnostnih, obrambnih, vojaških, geoloških, geomehanskih, seizmoloških, vodnogospodarskih, ekoloških in drugih raziskavah ter analizah,
-
dokazljivih virih financiranja.
(4)
Obvezna vsebina investicijskega programa vključuje:
1.
uvodno pojasnilo s predstavitvijo ministrstva ali drugega investitorja, izdelovalcev investicijskega programa, namena in ciljev investicijskega projekta ter povzetka iz dokumenta identifikacije investicijskega projekta oziroma predinvesticijske zasnove (če je bila izdelana) s pojasnili poteka aktivnosti in morebitnih sprememb (do priprave investicijskega programa);
2.
povzetek investicijskega programa, ki vsebuje najmanj:
-
seznam strokovnih podlag,
-
kratek opis upoštevanih variant ter utemeljitev izbire optimalne variante,
-
navedbo odgovorne osebe za izdelavo investicijskega programa, projektne in druge dokumentacije ter odgovornega vodje za izvedbo investicijskega projekta,
-
predvideno organizacijo in druge potrebne prvine za izvedbo in spremljanje učinkov investicije, če ni posebej izdelana študija izvedbe investicije,
-
prikaz ocenjene vrednosti investicije ter predvidene finančne konstrukcije,
-
zbirni prikaz rezultatov izračunov ter utemeljitev upravičenosti investicijskega projekta;
3.
osnovne podatke o ministrstvu ali drugem investitorju, izdelovalcih investicijske dokumentacije in prihodnjem upravljavcu z žigi in podpisi odgovornih oseb;
4.
analizo obstoječega stanja z vidika predmeta investiranja s prikazom potreb po predmetni investiciji ter usklajenosti investicije s cilji in obsegom načrtovanih obrambnih in drugih zmogljivosti;
5.
taktično-tehnološki del (opredelitev investicijskega projekta na podlagi normativov in standardov):
-
zahteve glede izpolnjevanja standardov in stopnje tipizacije,
-
zahteve glede zanesljivosti delovanja in preživetja,
-
zahteve glede vzdrževanja,
-
zahteve glede razpoložljivosti (operativne pripravljenosti),
-
okoljevarstvene zahteve,
-
zahteve glede varnosti uporabe in varstva pri delu;
6.
analizo zaposlenih za alternativo “z” investicijo glede na alternativo “brez” investicije in minimalno alternativo (če ima investicijski projekt vpliv na število in strukturo zaposlenih, pri čemer se upoštevajo značilnosti vojaške organizacije);
7.
oceno vrednosti projekta po stalnih in tekočih cenah z navedbo osnov in izhodišč za oceno;
8.
analizo lokacije, ki vsebuje tudi imenovanje prostorskih aktov in glasil, v katerih so objavljeni;
9.
analizo vplivov investicijskega projekta na okolje ter oceno stroškov za odpravo negativnih vplivov z upoštevanjem načela, da onesnaževalec plača nastalo škodo, kadar je to predpisano;
10.
časovni načrt izvedbe investicije s popisom vseh aktivnosti skupno z organizacijo vodenja projekta in izdelano analizo izvedljivosti;
11.
načrt financiranja v tekočih cenah po dinamiki in virih financiranja;
12.
projekcije prihodkov, če so predvideni, in stroškov poslovanja po vzpostavitvi delovanja investicije za obdobje ekonomske dobe investicijskega projekta;
13.
vrednotenje drugih stroškov in koristi ter presojo upravičenosti v ekonomski dobi z izdelavo finančne in ekonomske ocene ter izračunom finančnih in ekonomskih kazalnikov po statični in dinamični metodi, če so predvideni prihodki projekta oziroma je mogoče koristi izraziti v denarnih enotah (doba vračanja investicijskih sredstev, neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti, relativna neto sedanja vrednost in količnik relativne koristnosti) skupaj s predstavitvijo učinkov, ki se ne dajo ovrednotiti z denarjem;
14.
analizo tveganj in analizo občutljivosti;
15.
predstavitev in razlago rezultatov.