2. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1.
»alternativa brez investicije« ali ničelna varianta ne vključuje investicijskih izdatkov za ohranjanje obstoječih zmogljivosti. Je osnovno izhodišče pri analizi projekta, katere namen je primerjati stanje s projektom in brez njega, kar se imenuje tudi izhodiščni scenarij;
2.
»alternativa z investicijo« vključuje projekcije stroškov in koristi izbrane variante;
3.
»analiza občutljivosti« je analiza učinkov sprememb nekaterih ključnih predpostavk na rezultate ocenjevanja stroškov in koristi;
4.
»analiza stroškov in koristi« je analiza, s katero ovrednotimo stroške in koristi projekta v denarnih enotah in vključuje tudi tiste stroške in koristi za obrambno sposobnost ali nacionalno varnost države, za katere na trgu ni ustrezne storitve. Koristi so tudi povečanje vojaških zmogljivosti za sodelovanje vojske pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih ter drugih nesrečah ter za izvajanje drugih nalog Slovenske vojske v skladu z zakonom, s katerimi se zagotavlja višja varnost ljudi in premoženja;
5.
»analiza stroškovne učinkovitosti« obsega primerjavo stroškov alternativnih možnosti doseganja oziroma zagotavljanja istega ali podobnih rezultatov. Običajno se stroški izračunavajo na enoto koristi, pri čemer ni nujno, da se koristi izrazijo v denarnih enotah ali z drugo ekonomsko vrednostjo;
6.
»analiza tveganj« je ocenjevanje verjetnosti, da s projektom ne bodo uresničeni pričakovani dosežki. Če je mogoče to verjetnost številčno izraziti, se imenuje stopnja tveganja. Analiza zajema ovrednotenje projektnih (tveganje razvoja projekta, tveganje izvedbe in obratovanja projekta) in splošnih tveganj (politična, varnostna, obrambna, narodnogospodarska in druga tveganja);
7.
»analiza vplivov« je ocenjevanje sprememb v družbi, ki so posledica dolgoročnih učinkov izvedbe projektov in ukrepov z vnaprej določenimi cilji (kot na primer vpliv na obrambno sposobnost, nacionalno varnost oziroma na izvajanje drugih z zakonom določenih nalog, na zaposlovanje in konkurenčnost). Ocene morajo biti izražene v merljivih enotah, tako, da jih bo mogoče povezati s problemi, ki vplivajo na nujnost izvedbe projektov in ukrepov;
8.
»celovit projekt« sestavlja več investicijskih projektov, od katerih je vsak tehnično-tehnološko in ekonomsko zaokrožena celota ter skupaj z operativno sposobnostjo predstavlja vojaško ali obrambno zmogljivost;
9.
»diskontiranje« je postopek za pretvarjanje prihodnjih denarnih vrednosti v primerljivo sedanjo vrednost s pomočjo diskontne stopnje;
10.
»diskontna stopnja« je letna odstotna mera, po kateri se sedanja vrednost denarne enote v naslednjih letih zmanjšuje s časom. Izraža ovrednotenje prihodnjih stroškov in koristi v primerjavi s sedanjimi;
11.
»družbena diskontna stopnja« kaže družbeni pogled na to, kako se ovrednotijo prihodnje koristi in stroški v primerjavi s sedanjimi. Kadar kapitalski trg ni popoln, se lahko razlikuje od finančne diskontne stopnje;
12.
»ekonomska analiza« je skupno ime za ovrednotenje, pri katerem se upoštevajo vsi ekonomski stroški in koristi v družbi. Utemeljuje upravičenost projekta s širšega družbenega, obrambnega, nacionalnovarnostnega, razvojno gospodarskega in socialnega vidika;
13.
»ekonomska doba investicije« je obdobje, za katero ugotavljamo in analiziramo učinke investicije in obsega čas življenjskega cikla od začetka investicije do predaje v uporabo ter čas uporabe sredstev do izvzema iz uporabe oziroma uničenja;
14.
»ekonomska interna stopnja donosnosti« je kazalnik družbenoekonomske donosnosti projekta, ko se v izračunih ekonomske ocene uspešnosti projekta vrednosti ocenijo z obračunskimi cenami;
15.
»faza projekta« je funkcionalno, tehnično-tehnološko in finančno samostojna celota, ki izpolnjuje pogoje za projekt po tej uredbi. Za fazo projekta je mogoče šteti tudi predhodne študije ter investicijsko, projektno in drugo dokumentacijo, potrebno za izvedbo projekta;
16.
»finančna analiza« je analiza prejemkov in izdatkov, ki omogoča natančnejše napovedovanje, ali bodo prejemki zadostovali za pokrivanje prihodnjih izdatkov. Omogoča, da se preverja in zagotovi uravnoteženje denarnih tokov (zagotovi finančna pokritost izdatkov z viri) oziroma izračunajo kazalniki finančnih učinkov investicijskega projekta;
17.
»finančna interna stopnja donosnosti« je kazalnik finančnotržne donosnosti projekta, pri čemer se v izračunih finančne ocene uspešnosti projekta vrednosti izrazijo z dejanskimi tržnimi cenami;
18.
»interna stopnja donosnosti« je tista diskontna stopnja, pri kateri je neto sedanja vrednost projekta enaka nič. Interna stopnja donosnosti se primerja z diskontno stopnjo, ki je merilo za oceno pričakovanih rezultatov predlaganega projekta;
19.
»investicije« so naložbe v povečanje in ohranjanje obrambne sposobnosti v obliki vojaških ali drugih zmogljivosti za izvajanje nalog Slovenske vojske, infrastrukturnih objektov, opreme in naprav ter drugega opredmetenega in neopredmetenega premoženja vključno z naložbami v izobraževanje in usposabljanje, razvoj novih tehnologij in druge naložbe, ki bodo zagotovile koristi na obrambnem področju oziroma vplivale na potrebno ali pričakovano obrambno pripravljenost. Investicije se načrtujejo na podlagi dolgoročnih in srednjeročnih razvojnih dokumentov na obrambnem področju;
20.
»investicijski projekt« je celota vseh aktivnosti v okviru določene investicije, pri kateri se uporabljajo omejeni viri za pridobivanje koristi;
21.
»investicijski stroški« so vsi izdatki in vložki v denarju in stvareh, ki so neposredno vezani na investicijski projekt in jih investitor Ministrstvo za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) oziroma ministrstvo skupaj z drugimi investitorji nameni za predhodne raziskave in študije, pridobivanje dokumentacije, soglasij in dovoljenj, zemljišč, pripravljalna in zemeljska dela, izvedbo gradbenih, obrtniških del in napeljav, nabavo in namestitev opreme in naprav, svetovanje in nadzor izvedbe ter druge izdatke za blago in storitve, vključno odškodnine, ki so neposredno vezane na investicijski projekt;
22.
»investicijsko vzdrževanje« zajema večja (občasna) popravila zaradi obnovitve ali ohranitve funkcionalnosti osnovnih sredstev, ki se jih uporablja za obrambne potrebe in so povezana z nastajanjem večjih stroškov v daljših obdobjih ter jih je treba načrtovati vnaprej. Pri vojaški opremi in oborožitvi pomenijo investicijska vzdrževalna dela ohranjanje ali povečevanje njene zmogljivosti, podaljševanje življenjske dobe, prilagajanje standardom uporabe, zmanjševanje stroškov uporabe, povečevanje ali podaljševanje varnosti uporabe, prilagajanje okoljevarstvenim zahtevam in podobno. Pri gradbenih objektih pomenijo investicijska vzdrževalna dela izvedbo popravil, gradbenih, obrtniških in drugih del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike in tehnologije, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminjajo njegove zmogljivosti, velikost in namembnost;
23.
»investitor ali soinvestitor« je za investicije na obrambnem področju praviloma ministrstvo;
24.
»količnik relativne koristnosti« je razmerje med sedanjo vrednostjo vseh koristi projekta in sedanjo vrednostjo stroškov;
25.
»minimalna alternativa« vsebuje projekcije stroškov in koristi za zagotavljanje najnujnejše potrebne ravni zmogljivosti in kakovosti (kot na primer zagotavljanje najnujnejših taktično tehničnih zahtev) v življenjski dobi investicijskega projekta;
26.
»multikriterijska analiza« je način ocenjevanja z več merili, v kateri se zajame cilje investicije z različnih vidikov ter vsakemu določi utež, da jih je mogoče izmeriti. Glede na kombinacijo različnih finančnih, ekonomskih, varnostnih, obrambnih in drugih meril se dobi enotno oceno različnih ciljev projekta, na podlagi katere se lahko razvrsti predloge projektov oziroma variante posamičnega projekta;
27.
»načelo, da plača povzročitelj obremenitve« je načelo, da onesnaževalec plača škodo, ki jo je s svojo dejavnostjo povzročil;
28.
»neto sedanja vrednost« je razlika med diskontiranim tokom vseh koristi in vseh stroškov investicije;
29.
»obračunske cene« ali »pripisane cene« so oportunitetni stroški blaga in storitev, ki se običajno razlikujejo od dejanskih tržnih in predpisanih cen. Uporabljajo se pri ekonomski analizi projekta;
30.
»ocena vrednosti projekta« so investicijski stroški z upoštevanjem davka na dodano vrednost in drugi izdatki, ki se pri načrtovanju ocenijo na podlagi predračunov in drugih predpisanih strokovnih ocen ter analiz. Vsebuje upravičene stroške in vse preostale stroške oziroma izdatke, potrebne za izvedbo projekta;
31.
»ocenjevanje« je postopek določitve ciljev, preverjanja različnih možnosti izvedbe ter primerjave stroškov in koristi pred odločitvijo o nameravani investiciji. Nanaša se na predhodno analizo predlaganega investicijskega projekta, ki obsega njegove bistvene dele in sprejemljivost z vidika skladnosti z uveljavljenimi merili odločanja. Vsebuje finančno in ekonomsko oceno ter presojo ustreznosti tehnično-tehnoloških, prostorskih, obrambnih, vojaških, varnostnih, organizacijskih, zakonskih in drugih dejavnikov, ki vplivajo na izvedljivost projekta. Namen ocenjevanja je izbira projektov, ki bodo (največ) prispevali k obrambni pripravljenosti ali nacionalni varnosti ter trajnostnemu razvoju družbe, in izločitev tistih, ki tega ne omogočajo;
32.
»odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta« je oseba, ki jo v ta namen imenuje ministrstvo;
33.
»posodobitev« je izvedba del na obstoječih objektih, opremi ali napravah, s katerimi se ob upoštevanju napredka tehnike, tehnologije in drugih razvojnih dosežkov dopolni – dogradi ali poveča njihova zmogljivost ali zmogljivost posameznih sklopov;
34.
»potrjen investicijski projekt« je investicijski projekt, za katerega je izdelana predpisana investicijska dokumentacija, ki jo ministrstvo na podlagi predhodnega vrednotenja oceni in potrdi s sklepom;
35.
»program« je več različnih, vendar medsebojno usklajenih projektov, pri katerih so cilji opredeljeni v okviru skupnega namena (politike) in ga je mogoče ovrednotiti in časovno razmejiti;
36.
»projekt« je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno taktično-tehnološko funkcijo in imajo jasno opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca;
37.
»projektna dokumentacija« je sistematično urejen zbir študij, poročil in ostale dokumentacije, s katerim se določijo lokacijske, funkcionalne, taktično-tehnološke in druge značilnosti nameravanega projekta. Pri investicijah v vojaško opremo in oborožitev obsega tudi taktične študije, ugotovitve iz poročil o pripravljenosti ali drugih analiz vojaške ali obrambne narave. Pri gradnji projektna dokumentacija obsega dokumentacijo, določeno z zakonom, ki ureja graditev objektov (idejna zasnova, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in projekt izvedenih del). Je ena ključnih podlag za pripravo investicijske dokumentacije;
38.
»projektni cikel« obsega načrtovanje, izvedbo in obratovanje vključno z zapiranjem;
39.
»relativna neto sedanja vrednost« je razmerje med neto sedanjo vrednostjo projekta in diskontiranimi investicijskimi stroški;
40.
»rekonstrukcija« je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, vojaške ali druge opreme ali naprav in prilagajanje spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremenijo velikost in namembnost objekta, opreme ali naprav, spreminjajo pa se konstrukcijski deli, zmogljivost ter izvedejo druge izboljšave;
41.
»stalne cene« so enotni imenovalec vseh vrednostnih izrazov. Praviloma so to cene, ki veljajo takrat, ko se izdeluje investicijska dokumentacija. Stalne cene lahko vključujejo tudi pričakovane strukturne spremembe (na primer spremembo razmerja med ponudbo in povpraševanjem), ki se preverjajo v analizi občutljivosti;
42.
»taktično tehnološka dokumentacija« je sistematično urejen zbir listin, slikovnega gradiva, načrtov in besedil oziroma sestavin, kot so jamstva, spričevala, potrdila, seznami, sheme, navodila in podobne sestavine, ki obsegajo pravila za uporabo oziroma obratovanje in vzdrževanje opreme, objektov ali naprav. Pri gradnji obsega dokumentacijo, določeno z zakonom, ki ureja graditev objektov (projekt izvedenih del, projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta in projekt za vpis v uradne evidence);
43.
»tekoče cene« so cene, kakršne pričakujemo med izvajanjem investicije in vključujejo učinke splošne rasti cen (inflacije). Pri analizi delno realiziranih investicij so tekoče cene dejansko realizirane cene investicije na podlagi situacij oziroma obračunov del in drugih računov;
44.
»tekoče vzdrževanje« pomeni sprotno (redno) nego, zamenjavo manjših delov in popravila manjših vrednosti, da bi se preprečile večje okvare, stroški pa se obračunavajo sproti in v dejanski višini ter nastajajo praviloma vsako obračunsko obdobje (vsako poslovno leto);
45.
»učinkovitost« je zmožnost, da se pričakovani rezultati dosežejo s primerno višino stroškov in pomeni najboljše mogoče razmerje med koristmi in stroški;
46.
»upravičeni stroški« so tisti del stroškov, ki so osnova za izračun deleža udeležbe javnih sredstev v projektu ali programu;
47.
»upravljavec investicije« je za investicije v vojaške zmogljivosti, vojaško opremo in oborožitev Slovenska vojska, ki upravlja izvedeno investicijo po predaji v uporabo in skrbi za zagotavljanje predvidenih učinkov, sodeluje pa tudi pri načrtovanju in izvedbi investicije. Za druge investicije na obrambnem področju je praviloma upravljavec investicije pristojna organizacijska enota ministrstva;
48.
»uspešnost« je zmožnost doseganja zastavljenih ciljev projekta ali programa;
49.
»varianta« je različica investicije, ki se od drugih razlikuje po eni ali več lastnostih, kot je na primer lokacija, taktično-tehnološka rešitev, obseg, vrsta ali struktura virov financiranja ter trajanje izvedbe;
50.
»vrednotenje« je presojanje o upravičenosti projekta ali programa, ki temelji na primerjavi pričakovanih ali dejanskih učinkov s pridobljenimi podatki iz preteklih, že izvedenih vrednotenj. Vrednotenje poteka v celotnem projektnem ciklu, saj ga lahko uporabljamo v fazi načrtovanja, izvedbe ali obratovanja, in sicer:
-
predhodno vrednotenje je presoja, ki se izdela kot podlaga za sprejemanje odločitve o financiranju in je nujna podlaga za spremljanje izvajanja in posledično ocenjevanje po možnosti merljivih ciljev,
-
poznejše oziroma naknadno vrednotenje je ocenjevanje po potrditvi investicijskega programa in pomeni preverjanje doseženih (vmesnih) učinkov v primerjavi z zastavljenimi cilji projekta,
-
sklepno ali zaključno vrednotenje se uporablja za dokazovanje, ali in v kolikšni meri so bili doseženi pričakovani rezultati projekta.